Magistrska dela s stilom bralca nikoli ne pustijo ravnodušnega

Magistrska dela so zaključna dela, v katera je vloženega veliko truda, številnih ur dela avtorja, ko piše in briše ter na koncu tudi argumentira, kakšen bo doprinos magistrskega dela k znanosti in stroki. Besede zahvale so zato tako pomembne, ker v njih omenjajo svojo družino in imena posameznikov, ki so jih bodrili ter jim stali ob strani v teh zaključnih fazah študija. Zatorej se bo ta prispevek začel z zahvalo mentoricam in mentorjem, ki so bdeli in (po)skrbeli, da so zaključna dela kar se da kvalitetna: kar 5x hvala dr. Andreju Blatniku, 3x hvala dr. Janu Pisanskemu, 2x dr. Alenki Šauperl in dr. Poloni Vilar ter dr. Tanji Merčun Kariž, dr. Mihu Kovaču, dr. Cveki Teji Koler Povh, dr. Mariji Petek, dr. Emi Dornik in dr. Aidi Slavic.

Spremembe: knjižnih sejmov, branja in uporabe knjižničnih storitev
Za nami je Frankfurtski sejem in Slovenski knjižni sejem, zato tokratni pregled začenjamo pri izvedbah knjižnih sejmov od leta 2017 dalje. Narejena je bila analiza sejmov pred in med pandemijo. Večji poudarek je bil na analizi Slovenskega knjižnega sejma, pa tudi Frankfurtski knjižni sejem in Londonski knjižni sejem. Predstavljene so spremembe pri organizaciji slovenskih in mednarodnih knjižnih sejmov, kako je na sejme vplivala digitalizacija in v katero smer se bodo sejmi razvijali v prihodnje. Čeprav so bili sejmi zaradi pandemije prestavljeni na splet, je bila njihova prednost ta, da so bili lažje dostopni za večje število ljudi (Čuk, 2022). Na spremenjene razmere so se morale prilagoditi tudi splošne knjižnice ali s spremenjenim načinom delovanja ali s ponudbo novih storitev. Slednje je predstavila Neža Šuligoj (2022), ki je prikazala celostni proces: od načrtovanja do izvedbe in evalvacije turistično-literarne poti »Po Minattijevih stopinjah« v Slovenskih Konjicah (Literarno-turistična pot po Minattijevih stopinjah, 2023). V tej storitvi so prisotni elementi materialne in nematerialne dediščine.

Analiza uporabe splošne knjižnice in knjižničnega gradiva v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec, v obdobju od marca 2020 do maja 2021 je pokazala, da se je obisk knjižnice v prvem letu pandemije zmanjšal pri vseh kategorijah uporabnikov, predvsem zaradi strahu pred okužbo. Intervjuvanci so zaradi spremenjenega dostopa do gradiva v obravnavanem obdobju pogosteje uporabljali COBISS+ in mCOBISS, starejši uporabniki pa so pogrešali pogovore o knjigah (Habermut, 2022). Pandemija Covid-19 je vplivala tudi na način branja. V anketi, ki je bila izvedena v letu 2021, je dvesto sodelujočih odgovarjalo o svojih bralnih navadah v prvem in drugem valu. Rezultati kažejo, da so v tem obdobju brali več (predvsem ženske) in da so bolj posegali po leposlovju. V nasprotju z visokimi statističnimi podatki portala za e-knjige Biblos so udeleženi v raziskavi le redko posegali po elektronskih knjigah, medtem ko so knjižnice kljub različnim omejitvam uporabljali, kolikor se je le dalo (Felc, 2022).

Magistrsko delo Jasne Janež (2022) pa prinaša nove ugotovitve glede branja literarnih del tako pesniških zbirk kot zbirk kratkih zgodb, ki se lahko berejo na linearen ali nelinearen način. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja so analizirali tri skupine: bralce, urednike in avtorje. Ugotovitve kažejo, da med njimi ne prihaja do večjih razlik, saj vsi zbirke kratkih zgodb v večini berejo linearno, od začetka do konca. Malo več razlik je prišlo pri branju pesniških zbirk, saj bralci največkrat poezijo berejo tudi drugače, kot npr.: najprej prvo ali zadnjo pesem, tiste, ki ima privlačen naslov; najprej od začetka in nato prelet po zbirki, ter »skok« k zadnji pesmi, ki naj bi bila po mnenju bralca zelo pomembna.

Koliko je fantom pomembno branje, vedo šolske knjižničarke in knjižničarji. Iz prakse in raziskav je razvidno, da se pri fantih v določenem starostnem obdobju pojavlja upad branja. Ena od rešitev, kako izboljšati bralne rezultate fantov, je izvedba aktivnosti in dejavnosti, ki jim povečajo užitek v branju (Gerbec, 2022). Na podlagi izvedbe bralnih srečanj za skupino fantov so ugotovili, da določena načrtovana aktivnost lahko pozitivno vpliva na fante in na njihov odnos ter interes do branja. Fantje so po koncu bralnih srečanj večkrat prišli v knjižnico, se v njej počutili bolj domače in samostojno. Začeli so brati knjige, ki so jih spoznali v času srečanj in uporabljati na novo spoznane bralne učne strategije.

Sodelovanje: čezmejno in v knjižničnem katalogu
Pomembnost čezmejnega sodelovanja, tudi v času pandemije COVID-19, je predstavljena na primeru Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika in Slovenske študijske knjižnice Celovec. Knjižničarji na Ravnah in v Celovcu menijo, da bi bilo koristno, da bi se večkrat dobili na srečanjih, kjer bi si izmenjali izkušnje, mnenja in primere dobrih praks. Izpostavili so težave na področju financiranja knjižnične obmejne dejavnosti in knjižničarja, ki bi se specifično ukvarjal in deloval na področju čezmejnega sodelovanja (Kunc, 2022; Kunc in Švab 2023a). Blažka Kunc je kasneje s svojo mentorico objavila članek v reviji Knjižnica tudi o čezmejnem sodelovanju slovenskih splošnih knjižnic (Kunc in Švab, 2022b).

Seveda se sodelovanje knjižničarjev odraža na mnogotere načine tudi v slovenskem vzajemnem knjižničnem katalogu in Maša Treven (2022) predlaga, da bi bilo dobro imeti enotne smernice za vsebinsko označevanje učbenikov. Na podlagi analize vsebinskega označevanja učbenikov in delovnih zvezkov (izdanih v letu 2020) ter pravilnost določanja vrstilcev (UDK) v COBIB.SI, je bilo ugotovljeno, da je 17,5 % bibliografskih zapisov vsebovalo napake. Te so se nanašale predvsem na nepravilno dodeljevanje glavnih vrstilcev in splošnih privesnih vrstilcev. Zatorej so v nalogi podane smernice za enotnejše vsebinsko označevanje, s katerimi bi bilo mogoče doseči bolj konsistentno vsebinsko označevanje.

Problem splošnih privesnih vrstilcev za kraj za slovenske reke, ki spadajo pod povodje Donave, je v svojem magistrskem delu proučevala Tjaša Bastič (2022). Vrstilca za Savo in Dravo sta bila po letu 2005 ukinjena, zato je na podlagi sistema razvrstitve tako evropskih kot svetovnih porečij, predlagala in predstavila tudi nove vrstilce za 20 slovenskih rek. Pri predlogu vrstilcev je podala tudi predloge o poimenovanju, da bi katalogizatorji z novimi splošnimi privesnimi vrstilci za reke natančneje opisovali gradivo, uporabniki pa bi ga lažje našli.

V katalogu pa ima zelo pomembno vlogo tudi normativna kontrola. Omogoča namreč nedvoumno identifikacijo naslovov, avtorjev in gesel v knjižničnem katalogu. Lucija Nared jo je pod drobnogled vzela z vidika etike, saj meni, da etika na področju normativne kontrole v Sloveniji ni dobro preučena. Rezultati ankete s slovenskimi avtorji so pokazali, da se avtorjem zdi objava veliko osebnih podatkov sporna, poleg tega pa niso dober razlikovalni podatek. Zato je pomembno, da se kot pomemben vir informacij o avtorjih in gradivu, uporablja osebni stik z avtorji (Nared, 2022).

Študenti: uporabniki knjižnic in študij na BINK
V nadaljevanju predstavljamo študente kot uporabnike knjižnice, in študente Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Munda (2022) predstavi rezultate ankete o zadovoljstvu študentov, uporabnikov Centralne tehniške knjižnice (CTK), s storitvami knjižnice in vpliv storitev CTK na njihov študij. Slednje študenti potrdijo z odgovori v anketnem vprašalniku, kjer omenijo tudi, da bi si vseeno želeli še daljši čas odprtosti knjižnice. Največ uporabljajo čitalniške prostore za študij, predvsem osrednji čitalniški prostor. Primerjava s prejšnjimi referenčnimi raziskavami kaže na vztrajen trend povečevanja uporabe čitalnic in podaljševanja časa, preživetega v prostorih CTK (Munda, 2022). Uporabo prostora za študij proučuje tudi Cencič (2022), ko uporabi poleg ankete tudi uporabi metodo opazovanja in s tem analizira razlike uporabe med predizpitnim in izpitnim obdobjem. Kot največjo pomanjkljivost knjižničnega prostora so študentje izpostavili prostorsko stisko.

Zelo zanimiv je vpogled v analizo 189 bolonjskih magistrskih del Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo (BINK), med leti 2012 in 2020. Med njimi je približno dve tretjini del s področja bibliotekarstva, med UDK vrstilci prevladujejo splošne knjižnice (81 magistrskih del), upravljanje knjižnic (37) in branje (20). Najslabše so zastopane teme s področij teorije in raziskovalne metodologije v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in založništvu (Stanojević, 2022).

Področje informacijske znanosti je v izbranem obdobju med magistrskimi deli najmanj zastopano (29 magistrskih del). Obstaja torej možnost povezave med manjšim številom magistrskih del s področja informacijske znanosti in manjšim številom študentov, ki izberejo usmeritev informacijsko znanost. Na podlagi ankete med študenti in alumni oddelka, ki so s študijem zaključili pred kratkim, je Helena Klančnik (2022) ugotovila, da so bile odločitve o izbiri usmeritve pogosto vezane na zanimanje za vsebino in boljše možnosti zaposlitve. Študenti so izbirali področje, ki po njihovem mnenju ni najzahtevnejše in je zanimivo, čeprav ne nujno najzanimivejše, hkrati pa omogoča najbolj definirane možnosti zaposlitve.

Med knjižnimi blogerji, ki jih je anketirala Tajda Cvetič Mlakar (2022) so tudi diplomirani bibliotekarji, ki pa tega dela ne opravljajo kot svojo redno zaposlitev, temveč kot hobi. Na podlagi rezultatov ankete (25 odgovorov) in skupinskega intervjuja je bilo ugotovljeno, da knjižno blogerstvo v Sloveniji (še ni) tako razvito. Prispevke pišejo predvsem ženske, mlajše od 35 let, ki objavljajo na Instagramu. Knjižne blogerke se ne enačijo z vplivneži, njihovo sodelovanje z založbami pa je še v povojih. Predstavljene knjige so predvsem (prevodna) leposlovna dela.

Literarno prevajanje
O literarnem prevajanju knjig sta pisali Maruša Kocbek (2022) in Norma Gruden (2022). Slednja navaja, da vse države Evropske unije na različne načine spodbujajo prevajanje nacionalne literature v tuje jezike, vendar pa se tovrstno delovanje med državami razlikuje po formalnih okvirjih, ali zanje skrbijo ustrezne službe kulturnega ministrstva, ali to vlogo prevzamejo nacionalne agencije (Gruden, 2022). Maruša Kocbek (2022) pa prikaže pregled nad raznolikostjo subvencij prevedene literature v obdobju med letom 2004 in 2021. Število pridobljenih subvencij literarnega prevajanja je po letu 2004 narastlo, vendar se je kmalu zatem število začelo zmanjševati, vendar pa se 18-letno stanje prevedene literature ni drastično spremenilo. Angleščina se je izkazala za dominanten jezik tako v številu prevodov, ki nastajajo iz nje, kot v številu prejetih subvencij.

Magistrska dela so dober vir novih ugotovitev, pregleda literature in trendov določenega področja raziskovanja. So odraz poglobljenega dela avtorjev, sodelovanja z mentorjem, stanja in razmišljanja sodelujočih v raziskavah itd. Pozoren bralec bo vedno našel nova spoznanja ter razširjal svoje strokovno in splošno znanje ter ga tudi poskušal implementirati.
Letos smo že drugič na dogodku Popoldan na BINK poslušali predstavitve najboljših zaključnih del in verjamem, da bo zanimivo tudi prihodnje leto.

Viri in literatura

Bastič, T. (2022). Izzivi organiziranja in poimenovanja geografskih entitet v sistemih za organizacijo znanja. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141858

Cencič, E. (2022). Študentje kot uporabniki Centralne tehniške knjižnice (CTK): razumevanje uporabe prostora. Magistrsko delo.

Cvetič Mlakar, T. (2022). Knjižni vplivneži na slovenskem spletu. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141823

Čuk, Z. (2022). Svetovni in slovenski knjižni sejmi 2017-2021. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143496

Felc, M. (2022). Vpliv epidemije na bralne navade. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141024

Gerbec, L. (2022). Spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture fantov v osnovni šoli. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137476

Gruden, N. (2022). Evropske nacionalne ustanove za spodbujanje literarnega prevajanja. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138581

Habermut, T. (2022). Uporaba splošne knjižnice in knjižničnega gradiva v času pandemije covida-19: študija primera. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141789

Janež, J. (2022). Linearno in nelinearno branje literarnih besedil. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=139167

Klančnik, H. (2022). Informacijska znanost: Pogled študentov na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144036

Kocbek, M. (2022). Literarno prevajanje v slovenščino po 2004. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143497

Kunc, B. (2022). Analiza sodelovanja obmejnih knjižnic na primeru Koroške osrednje knjižnice Ravne na Koroškem in Slovenske študijske knjižnice Celovec. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=142356

Kunc, B. in Švab, K. (2023a). Čezmejno sodelovanje Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in Slovenske študijske knjižnice Celovec. Knjižnica, 67(1-2), 39–58. doi.org/10.55741/knj.67.1-2.3

Kunc, B. in Švab, K. (2023b). Čezmejno sodelovanje obmejnih splošnih knjižnic za slovenske manjšine. Knjižnica, 67(1-2), 15–38. doi.org/10.55741/knj.67.1-2.2

Literarno-turistična pot po Minattijevih stopinjah. (2023). https://www.rogla-pohorje.si/sl/razisci/2021031911594136/literarnoturisticna-pot-po-minattijevih-stopinjah/

Munda, M. (2022). Mnenje študentov o storitvah Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138591

Nared, L. (2022). Etične dileme knjižničarjev pri normativni kontroli avtorjev in gesel v Sloveniji. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141839

Stanojević, M. (2022). Vsebinska analiza bolonjskih magisterijev Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo v obdobju 2012–2020. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138580

Šuligoj, N. (2022). Načrtovanje Turistično-literarne poti po Slovenskih Konjicah. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141933

Treven, M. (2022). Smernice za vsebinsko označevanje učbenikov in delovnih zvezkov v COBIB.SI. Magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=141685