Lepši Šturm, prvi predsednici Društva bibliotekarjev Ljubljana, v slovo
Zapustila nas je naša prva predsednica in častna članica Društva bibliotekarjev Ljubljana Lepša Šturm. Leta 1962 je prevzela vodenje ljubljanske podružnice Društva bibliotekarjev Slovenije, ustanovljene leta 1954, ki jo je vodila šest let, nato je še dve mandatni obdobji (1968–1976) vodila samostojno Društvo bibliotekarjev Ljubljana, ki je bilo ustanovljeno 29. marca 1968 kot pravni naslednik ljubljanske podružnice. Lepša Šturm je bila tudi članica upravnega odbora Društva bibliotekarjev Slovenije, kasneje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), kjer je delovala v različnih sekcijah, komisijah in odborih. Za njene zasluge ji je Društvo bibliotekarjev Slovenije leta 1967 podelilo Čopovo diplomo, diplomo ji je leta 1974 podelila tudi Zveza društev bibliotekarjev Jugoslavije, leta 1969 pa je ob dvajsetletnici delovanja CTK prejela državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem.
Lepša Šturm je bila zaposlena v Centralni tehniški knjižnici (CTK) na oddelku za serijske publikacije vse svoje aktivno življenje, od leta 1951 do upokojitve. Od leta 1965 je vodila revijski oddelek CTK z obsežno zbirko domačih in tujih revij ter koordinacijo nabave tujih serijskih publikacij tehniških in prirodoslovnih ved.
O svojem strokovnem delu je Šturmova poročala v številnih objavljenih strokovnih prispevkih in na strokovnih posvetovanjih, ko je leta 1985, na prvem posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, predstavila tudi računalniški centralni katalog serijskih publikacij v Sloveniji, med letoma 1979 in 1982 pa predavala o strukturi ter uporabi domačih in tujih centralnih katalogov serijskih publikacij in o katalogizaciji serijskih publikacij. Sodelovala je pri izdajanju katalogov CTK, v redakcijskem odboru publikacije Univerzalna decimalna klasifikacija, kratka izdaja (1967, 1982), in v uredniški skupini Centralnega kataloga serijskih publikacij v knjižnicah Slovenije za področje tehniških in prirodoslovnih ved (3 zv.: 1975, 1979, 1984).
Ko sem se z njo pogovarjala, je pripovedovala zgodbe in spomine, kot da so se zgodili včeraj, do potankosti je opisovala ljudi, hiše, ulice, da sem se jih živo predstavljala. Gospa Lepša Šturm je imela lepo, toplo in pozitivno življenjsko energijo, ki me je vedno lepo pomirila in sprostila. Njen sončen obraz in njen nasmešek ob navihanem pripovedovanju so mi bili nekaj posebnega. Sprejela nas je vedno tako iskreno in z veseljem, da sem se počutila srečno. Uživale smo v skupnih trenutkih in vesela sem, da sem jih bila deležna. Skupaj smo skuhale kavo in jo pile v prelepih, dragocenih skodelicah in vedno je imela pripravljeno sladico. Ure so minile vedno prehitro. Občudovala sem njeno prisotnost, osredotočenost, lepo govorjenje, z zanimanjem sem jo poslušala in opazovala, kot da sem si želela vpiti vase vso njeno modrost in razgledanost. Ohranila jo bom v prelepem spominu, to je bila res imenitna gospa, bila je imanenca.
Hvaležna sem ji za vse, kar nam je dala in delila z nami, spodbujala nas je, spremljala, pohvalila in to mi je veliko pomenilo. S svojim delom je pustila ogromen pečat v slovenskem knjižničarstvu. Pustila nam je zgled, kar je neprecenljivo. Pogrešala jo bom, vendar z delom bomo nadaljevali še bolj predano in zavzeto. Še naprej bomo sodelovali in nadgrajevali, kar so naši predhodniki zgradili in razvijali; skupaj bomo gradili stroko še naprej tudi za naše zanamce, to je tudi naša dolžnost in predvsem privilegij.
Tako kot je leta 1835 France Prešeren napisal Matiji Čopu v spomin ….
Séme, ki tí zasejál si ga, žé gre v klásje vesélo, nam in za námi dokáj vnúkam obéta sadú …
Gospa Lepša Šturm, prva predsednica Društva bibliotekarjev Ljubljana, ostajaš z nami, v našem spominu.