Lastnosti, dostopnost in uporaba e-knjig ter e-bralnikov: rezultati raziskave

Izvleček
Vse več knjižnic v svojo ponudbo vključuje dostop do e-bralnikov in bogati nabor elektronskih publikacij. V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna smo izvedli anketo o poznavanju ter uporabi e-knjig in e-bralnikov. V prispevku predstavljamo glavne ugotovitve raziskave, lastnosti in dostopnost e-knjig ter e-bralnikov.

Ključne besede: knjižnice, knjige, e-knjige, e-bralniki, e-branje

Uvod
Sodobna družba hitrih tehnoloških sprememb je polna novih spoznanj ter spreminja človeške navade, potrebe in običaje. Človeštvo si prizadeva za napredek, ki nam olajša delo in prihrani čas, k čemur je pripomogla tudi Gutenbergova iznajdba naprave, ki je omogočala tiskanje več izvodov knjig, s čimer so bile te dostopnejše in cenejše. Razvoj knjižnega trga je dodatno pospešil pojav računalnikov v povezavi s tiskalniki, kar je dodatno pohitrilo prehod knjižnega založništva v digitalno obliko. Rojstvo novega formata knjige je bilo neizbežno. Leta 1971 smo dobili prvo e-knjigo in tako lahko govorimo o elektronski revoluciji, ko se je besedilo preselilo na zaslone. Tiskana knjiga, ki je od Gutenberga suvereno dominirala, je dobila novo tekmico.

Zgodovina e-knjige in e-bralnika
Ob pregledu literature naletimo na opise mejnikov e-knjig in e-bralnikov. Avtorica Jamnik (2020b) je s prikazom prelomnih letnic izumov v svojem prispevku ponazorila napredek razvoja na področju e-knjig:

• Leta 1930 se je vsestranskemu piscu Bobu Brownu ob prihodu prvih zvočnih filmov porodila zamisel o elektronskih knjigah in njihovem prenosu na čitalnikih. O svojem izumu je napisal knjigo z naslovom The Readies, v kateri je dokazoval prednosti čitalnika.
• Leta 1949 je španska učiteljica Angela Ruiz Robles izumila prvi prototip čitalnika, ki sicer ni bil elektronski, a je bil že zelo avtomatiziran. Z njim je želela olajšati učencem prenašanje težkih knjig. Napravo je poimenovala »mehanična enciklopedija«.
• Leta 1971 je Michael S. Hart zasnoval digitalno knjižnico brezplačnih e-knjig, ki jo je poimenoval Projekt Gutenberg. Digitaliziral je Deklaracijo neodvisnosti ZDA in tako ustvaril prvo elektronsko knjigo. Projekt Gutenberg je danes ena največjih zbirk brezplačnih e-knjig v angleščini.
• Leta 1997 je podjetje E Ink Corporation razvilo tehnologijo t. i. zaslona e-ink v imitaciji papirja, brez sevanja. Leto kasneje je na tržišče lansiralo prvi komercialni čitalnik, imenovan Rocket Ebook, konkurenčno podjetje pa še čitalnik Softbook.
• Leta 2007 je prelomno leto, ko je Amazon začel prodajati čitalnik Kindle. Pozneje so svoje čitalnike uvedle tudi druge korporacije. Barnes & Noble je predstavil svoj čitalnik Nook leta 2009, čitalnik Kobo pa je na tržišče 2010 poslalo kanadsko podjetje Kobo.
• Leta 2010 je Apple v napravo iPad vključil aplikacijo iBooks, ki jo poznamo pod imenom Apple Books, in zagnal spletno trgovino iBookstore, ki se je preimenovala v AppleStore. Google je odprl e-knjigarno GoogleBooks.

E-knjige
Bibliotekarski terminološki slovar opredeljuje pojem e-knjiga kot monografsko publikacijo, izdano na elektronskem mediju. Njena uporaba je pogojena s posebno programsko opremo, ki omogoča listanje in branje elektronskih dokumentov (Kanič idr., 2009). Distribucija e-knjig poteka prav tako elektronsko prek različnih prenosnih elektronskih medijev ali svetovnega spleta. V širšem pomenu je e-knjiga vsaka digitalna publikacija, ki jo je mogoče brati na elektronskih napravah, kot so e-bralniki, tablični računalniki, računalniki ali pametni telefoni, ki so opremljeni z ustreznimi programi in tako omogočajo njeno pravilno prikazovanje. Je nepogrešljiva sopotnica globalnemu občinstvu v vsakdanjem življenju, pri zabavi, delu ali izobraževanju.

Prednosti e-knjig
Poglavitne prednosti njihove uporabe so zagotovo udobje, dostopnost in odsotnost časovnih ter geografskih omejitev uporabnika. Nakup e-knjig poteka hitro in enostavno. Od branja nas loči le nekaj klikov v spletni trgovini. Prav tako jih odlikuje sama hramba, saj ob primerni velikosti pomnilnika lahko naenkrat shranimo večjo količino elektronskih knjižnih vsebin, kar je pri knjigah v fizični obliki nemogoče. S tem si ustvarimo lastno virtualno knjižnico, brez zidov. Rocner (2016) poudari pomembnost napredne programske opreme, ki omogoča sprotno zapisovanje opomb, preskakovanje strani, podčrtovanje besedila, prilagajanje velikosti črk in spreminjanje svetlosti ozadja. Njihova praktičnost, majhnost in enostavna prenosljivost so v primerjavi s klasično knjigo občutne, zlasti na potovanjih in počitnicah.

Slabosti e-knjig
Obstoj e-knjig prinaša tudi neizbežne slabosti, kot so finančni izdatki, ki lahko bralca omejijo pri nakupu kakovostnejših elektronskih naprav in plačljivosti nekaterih digitalnih vsebin. Slabost se kaže tudi v omejenosti nabora vsebin, saj niso vse tako tuje kot slovenske tiskane knjige digitalizirane. Prav tako mora biti uporabnik informacijsko pismen, kar lahko zlasti pri starejših uporabnikih pomeni oviro. Težave lahko povzroča tudi izguba elektronskih vsebin zaradi okvar na elektronskih napravah oziroma zapolnitev polnilnika.

Kovač (2011) opozarja na nesmiselnost višjih e-davkov za elektronske vsebine, ki jih opravičuje Evropska unija tako, da z nakupom e-knjige na svoj računalnik naložimo datoteko in s tem koristimo uslugo, ki je višje obdavčena.

Veliko avtorjev in založb se izogiba elektronskemu založništvu zaradi vprašljivosti zaščite avtorskih pravic. Obenem se elektronske vsebine srečujejo z neobvladljivim piratstvom, ko posamezniki z nekaj truda odstranijo še tako dobro tehniko zaščite DRM ali digitalno upravljanje avtorskih pravic, pri katerih se datoteka digitalnih vsebin zakodira in jo je mogoče odpreti le s posebno programsko opremo. Med najbolj znane ponudnike storitve DRM spada Adobe (Jamnik, 2020a).

Knjižnična dejavnost in e-knjige
Primarna knjižnična dejavnost splošnih knjižnic je zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva. V knjižničnem fondu prevladujejo predvsem tiskane publikacije, a življenje v dobi naglega razvoja na področju elektronike jih spodbuja k širjenju ponudbe dostopa do e-knjig, saj se le-te vedno bolj uveljavljajo kot alternativa tiskani izdaji.

E-bralniki
Prenosno napravo, namenjeno branju e-knjig, imenujemo elektronski bralnik ali e-bralnik. »Njegova kompaktna oblika za shranjevanje informacij je kot nalašč za moderno mobilno dobo« (Cave, 2015, str. 245).

V svoji knjigi Kovač (2010) opiše, da so bili prvi e-bralniki sredi devetdesetih let v Združenih državah Amerike zaradi visokih cen, hitro izpraznjene baterije ter slabših zaslonov precej nepraktični. Ponudba e-knjig je bila skromna v primerjavi s tiskano izdajo. Za e-branje so se odločali predvsem tehnološki navdušenci, ki jim ni bila ovira ne strošek nakupa bralnih naprav in ne nekatere njihove slabše lastnosti oziroma pomanjkljivosti. Kombinacija nakupa e-bralnika in e-knjig se je izkazala kot cenejši stroškovni vložek od nakupa natisnjenih (Kovač, 2016).

Leta 2007 je Amazon na trg poslal e-bralnik Kindle z izboljšanimi tehnološkimi lastnostmi in obenem ponudil uporabnikom več zanimivih in aktualnih naslovov e-knjig, s čimer je začela prodaja e-bralnikov in e-knjig strmo naraščati (Kovač, 2010).

Prednosti e-bralnikov
Na e-bralnik lahko shranimo večjo količino e-knjig glede na velikost pomnilnika. Nekateri tehnološko bolje izpopolnjeni imajo možnost hitrega iskanja tako po e-knjigi kot po njegovi digitalni zbirki, omogočajo dodajanje zaznamkov in opomb, kar je še posebej priročno pri študijski literaturi, poleg tega pa si vedno zapomnijo, na kateri strani smo prenehali brati.

Slabosti e-naprav
Rocner (2016) v svojem poudari tudi nekaj slabosti e-bralnikov, kot so mehanske poškodbe, ki so lahko usodne za njihovo delovanje, majhen zaslon, niso vodotesni in nenazadnje hitro zastaranje tehnologije. Slabost e-bralnikov je tudi v tem, da vsi niso kompatibilni s formati EPub ali PDF. Eksploziven razvoj informacijske tehnologije v digitalnem svetu sili uporabnike elektronskih naprav, da jih dokaj hitro zavržejo in zamenjajo z novejšimi, bolj izpopolnjenimi modeli. Odpadna elektronika pomeni večji problem pri onesnaževanju okolja, saj vsebuje veliko okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro in klorofluoroogljiki (CFC-plini). Podjetja za predelavo elektronskih odpadkov s posebnimi postopki uničijo nevarne snovi ali jih ponovno uporabijo, saj v nasprotnem primeru, če se težke kovine in nevarni plini znajdejo v naravi, lahko povzročijo veliko škodo tako za okolje kot za naše zdravje (Husejnović, 2020).

Dostopnost e-knjig v Sloveniji
Kovač (2016) nas v svojem pisanju opozori na slabosti majhnosti evropskega trga v primerjavi z ameriškim, kar posledično pomeni nezmožnost nagle rasti prodaje in razvoja e-knjig. V Evropi ni bilo ekonomskega motiva in sredstev, da bi z nizkimi cenami e-knjige izpodrinile tiskane izdaje.

Kljub majhnosti slovenskega prostora imamo na voljo več različnih slovenskih spletnih ponudnikov elektronskih publikacij, kot so dLib, DiKUL, Biblos, Mladinska knjiga PLUS in drugi.

Digitalna knjižnica Slovenije ali dLib.si je brezplačni spletni informacijski vir, ki omogoča dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. To je nepogrešljiv del izobraževanja, znanstvenoraziskovalnih procesov in vseživljenjskega učenja v sodobni informacijski družbi. Vir dLib.si neguje in ohranja dostopnost slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki za nas in zanamce (Digitalna knjižnica Slovenije, b. d.).

Portal Digitalne knjižnice UL ali DiKUL je namenjen študentom in zaposlenim na Univerzi v Ljubljani (UL), ki ima na voljo več kot 20.000 plačljivih elektronskih revij in več kot 170.000 plačljivih e-knjig ter podatkovne zbirke najpomembnejših svetovnih založnikov. Do elektronskih virov UL lahko dostopajo študenti in zaposleni z računalnikov fakultet, akademij, CTK-ja in NUK-a ali prek oddaljenega dostopa (Digitalna knjižnica DiKUL, b. d.).

Bralcem je na voljo mobilna aplikacija Mladinska knjiga PLUS, ki si jo lahko prenesejo na priljubljeno napravo, podprto z operacijskim sistemom iOS ali Android. Po opravljeni registraciji lahko uporabnik dostopa do različne elektronske literature, kot so biografije, romani, kriminalke, priročniki, zgodovinske knjige, otroške pravljice ter mladinski romani v slovenščini. Prvih 14 dni so vsebine na voljo brezplačno, po preteku poskusnega obdobja se naročnina obračuna glede na izbrani paket (Mladinska knjiga PLUS, b. d.).

Portal Biblos je skupaj s slovenskimi knjižnicami vzpostavila založba Beletrina. Predstavlja slovensko spletno knjižnico in knjigarno brezplačne izposoje ali nakupa knjig v elektronski obliki, v formatu epub. Izposoja e-knjig je enostavna ter dostopna 24 ur na dan in ni odvisna od odprtja knjižnice. Dostop do elektronskih vsebin in njihova izposoja sta pogojena s članstvom v eni izmed slovenskih knjižnic, ki je del Biblosove mreže. Priljubljena izposojevalnica e-knjig omogoča bralcu istočasno izposojo do štirih knjig, s samodejnim vračilom, kar pomeni izogib plačljivosti zamudnine (Bralnica skupnost ljubiteljev knjig, 2015).

Avtorici Ravničan in Ojsteršek (2021) v svoji raziskovalni nalogi navajata podatke o skokovitem porastu izposoje e-knjig na portalu Biblos, zlasti med kovidno krizo, ko so se bili bralci primorani preseliti v virtualni svet e-knjig zaradi zaprtja knjižnic in knjigarn. To spoznanje potrjuje, da je uporaba digitalnih vsebin v naši družbi dobro sprejeta.

E-bralnik na kupu knjig (foto: M. Kalc)

Raziskava in metodologija
V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna smo izvedli raziskavo z anketno metodo na temo poznavanje in uporaba e-knjig ter e-bralnikov. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je zelo pospešen, zato smo za zbiranje podatkov uporabili spletno obliko ankete. Anonimna anketa, izdelana s spletnim orodjem 1KA, je bila namenjena širšemu občinstvu. Objavljena je bila na različnih družbenih omrežjih, kot sta uradna spletna stran knjižnice in njen profil na Facebooku. K reševanju ankete smo jih pozvali po lokalnem radiu in z e-poštnimi vabili, pridobljenimi iz knjižnične baze. Vprašalnik so anketiranci izpolnjevali med 4. in 12. aprilom 2023.

Rezultati raziskave
Nad številčnostjo odziva smo bili prijetno presenečeni, saj ga je v celoti izpolnilo kar 381 respondentov, od katerih je bilo več kot dve tretjini žensk. Zbrani podatki so bili obravnavani in analizirani strogo zaupno za namene raziskovanja.

Na začetku anketnega vprašalnika nas je zanimalo, kolikšen delež anketiranih pozna pojem e-knjiga. Iz različnih starostnih skupin je večina (89 %) prepričljivo podala pritrdilni odgovor. Le peščica izmed njih (2 %) je odgovorila, da ga ne pozna, preostali (9 %) so označili odgovor, da so za izraz že slišali, a ne poznajo točnega pomena. Slika 1 prikazuje starostne skupine anketiranih. Iz tabele je razvidno, da je bilo med anketiranimi največ tistih, ki so stari več kot 41 let.

Slika 1: Starostne skupine anketiranih (n=376)

Slika 2: Poznavanje pojma e-knjiga (n=381)

Tržišče ponuja različne modele cenovno dostopnih e-bralnikov, zato smo od sodelujočih pri anketi želeli izvedeti, kako dobro poznajo pojem e-bralnik. Kljub temu, da je odstotek nekoliko manjši kot pri poznavanju pojma e-knjiga, je vseeno sorazmerno visok, saj je med vsemi anketiranimi večina (71 %) prepričljivo odgovorila, da ga poznajo. Nekaj (16 %) jih je zanj že slišalo, vendar ne poznajo njegovega točnega pomena, preostali (13 %) o njem še niso informirani.

Slika 3: Poznavanje pojma e-bralnik (n=381)

V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna smo z raziskavo želeli izvedeti, ali so si anketiranci že naložili e-knjigo in katero elektronsko napravo najpogosteje uporabljajo. Dobra polovica anketiranih (52 %) je odgovorila, da si še niso naložili e-knjige. Preostali so za prebiranje elektronskih vsebin uporabljali različne e-naprave, kot so e-bralnik (17 %), sledijo računalnik (15 %), pametni telefon (13 %) in tablica (10 %).

Podrobnejše podatke o stopnji izobrazbe anketiranih prikazuje slika 4. Večina vprašanih (42 %) ima univerzitetno stopnjo izobrazbe oziroma magisterij stroke, 18-odstotni delež anketiranih predstavljajo osebe z dokončano štiriletno srednješolsko izobrazbo. Visokošolsko strokovno ali univerzitetno  izobrazbo 1. bolonjske stopnje ima 14 % vprašanih in 13 % jih ima dokončano višjo šolo.

Slika 4: Stopnja izobrazbe anketiranih (n=376)

Slika 5: Nalaganje e-knjig na e-naprave (n=376)

Glavni namen raziskave je bil izvedeti, ali bodo sodelujoči pri anketi potrdili naše predvidevanje, da večina izmed njih ni seznanjena s ponudbo e-bralnikov v Knjižnici Bena Zupančiča Postojna. Anketiranim smo zastavili vprašanje, ali so seznanjeni z našo ponudbo o brezplačni izposoji e-bralnikov. Po pregledu odgovorov se je izkazalo, da je naša hipoteza potrjena, saj je analiza rezultatov pokazala, da večji delež anketiranih (63 %) ne pozna aktualne ponudbe. Preostali vprašani, kar 37 %, pa so s ponudbo že seznanjeni.

Slika 6: Seznanjeni s ponudbo e-bralnikov (n=381)

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna je vključena v sistem izposoje elektronskih publikacij, v spletni portal Biblos. Z anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke, ali poznajo portal slovenskega ponudnika e-knjig Biblos. Skoraj polovica (47 %) jih je odgovorila, da poznajo Biblos, sledi delež anketiranih (32 %), ki zanj še ni slišalo, in preostali (21 %), ki so o njem že slišali, a ga še niso uporabili.

Slika 7: Poznavanje portala Biblos (n=380)

Tehnološki doprinos e-knjig lahko pri uporabniku vzbudi občutke zadržanosti. Prav tako se nam porodijo vprašanja o usodi tiskane knjige. V raziskavo smo vključili vprašanje, ali menijo, da bo e-knjiga izpodrinila klasično knjigo. Po rezultatih ankete sodeč nam za prihodnost klasične knjige ni treba pretirano skrbeti. Visok odstotek anketiranih (70 %) je prepričljivo potrdil naše predvidevanje, da ni bojazni, da bi e-knjige izpodrinile tiskano izdajo. Nekaj vprašanih (12 %) meni, da bo e-knjiga nadomestila papirnato obliko, preostali (18 %) še ne vedo, kako bi se opredelili.

Slika 8: Mnenje o izkoreninjanju tiskane knjige (n=376)

Z anketo smo želeli od sodelujočih izvedeti, ali jim je ljubša tiskana ali elektronska knjiga. Iz danih odgovorov je mogoče ugotoviti, da je uporaba e-knjige precej nizka, saj je visok delež anketiranih (88 %) odgovoril, da je ne uporablja. Zelo nizek delež vprašanih (7 %) se je opredelil, da jim je ljubša e-knjiga, preostali (5 %) so pri odgovoru razno poudarili, da prebirajo obe obliki, odvisno od vrste literature.

Slika 9: Priljubljenost knjig glede na obliko (n=376)

Zaključki
Namen prispevka je bil predstaviti lastnosti, dostopnost, uporabo e-knjig in e-bralnikov ter ponudbo knjižnice ter rezultate ankete. V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna smo izvedli spletno raziskavo z anketno metodo na temo poznavanje in uporaba e-knjig ter e-bralnikov.

Zaključni rezultati so potrdili našo domnevo, da večina anketiranih ni seznanjenih, da imamo v naši knjižnici na voljo e-bralnike. Knjižnica Bena Zupančiča Postojna bo to spoznanje upoštevala pri nadaljnjem širjenju dejavnosti in promociji storitev, povezanih z elektronskimi vsebinami in e-bralniki. Zaposlene v knjižnici čaka nekaj dela na področju obveščanja in informiranja o e-bralnikih v naši knjižnični ponudbi. Z organizacijo delavnice o uporabi e-bralnikov znotraj prostorov knjižnice, ki bi bila namenjena širšemu krogu ljudi, si želimo povečati izposojo e-knjig in uporabo e-bralnikov. O njeni izvedbi jih bomo obveščali prek različnih družbenih in drugih medijev.

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna se vsako leto udeležuje projekta Teden vseživljenjskega učenja. V ta projekt bomo vključili promocijo razširjene ponudbe brezplačnega dostopa do e-bralnikov in predstavili različne portale za dostopanje do literature v elektronski obliki. Na oddelku za odrasle bomo pozornost obiskovalcev pritegnili s postavitvijo e-bralnikov na vidna mesta. Učinkovitost informiranja bomo nadgradili z izdelavo zgibanke z jasnimi navodili o njegovi uporabi.

Iz raziskave je razvidno, da sodelujoči zelo poznajo pojem e-knjiga, a je večinoma ne uporabljajo. Z željo, da bi bralci več posegali po e-knjigah, jih bomo začeli dodatno informirati o izposoji elektronskih publikacij prek portala Biblos. Njegovo oglaševanje bomo širili prek lokalnih medijev in na spletišču. Poleg izvajanja delavnic o uporabi omenjenega portala bomo bralce spodbujali k izposoji e-knjig takrat, ko bi bila iskana tiskana literatura izposojena, dostopna pa v elektronski obliki. Mlajšim obiskovalcem bomo priporočali, da si domače branje in gradivo za tekmovanja lahko izposodijo v elektronski izdaji. Izdelali bomo priročno zgibanko s kratkimi navodili o načinu izposoje e-knjig prek portala Biblos. Po lokalnem radiu in z objavo prispevka v domačem časopisju bomo promovirali njegovo uporabnost. Ob porastu uporabe družbenih omrežij bomo na knjižničnem profilu na Facebooku in uradni spletni strani knjižnice delili povezavo z navodili Biblos o postopku izposoje e-knjig na mobilnih napravah prek portala Biblos.

Delež anketiranih, ki ne uporabljajo e-bralnikov, je bil presenetljivo visok. Menimo, da kljub nekaterim slabostim e-bralnikov prevladujejo njihove odlične lastnosti, kot so priročnost, očem prijazen zaslon s tehnologijo e-ink, velik pomnilnik za ustvarjanje lastne virtualne knjižnice in vzdržljivost baterije, s katerimi bi lahko prepričali bralce o smiselnosti njegove uporabe. Izum e-bralnika ni izrinil tiskane knjige, ampak je razširil branje med generacije, ki do zdaj niso brale besedil klasičnega formata v tiskani obliki.

Po končani analizi rezultatov na podlagi odgovorov respondentov je prav tako potrjeno naše predvidevanje, da je strah pred izginotjem klasičnih knjig odveč. Tako kot sta ob razvoju spleta preživeli filmska industrija in televizija, bo prav gotovo tudi obstala papirnata knjiga. Trdoživosti tiskane knjige ne morejo do živega apokaliptične napovedi o njenem koncu in zatonu branja ob pojavu e-knjige. Pri obeh formatih lahko nanizamo tako prednosti kot slabosti, zato lahko knjige s trdimi platnicami in elektronske publikacije, naložene na e-naprave, bivajo v sožitju in se dopolnjujejo.

Vseeno ne gre spregledati dejstva, da je v digitalni dobi obstoj e-knjig samoumeven in neizogiben. Menimo, da bo njihova uporaba tako pri študiju kot v vsakdanjem življenju v prihodnje naraščala. S promocijo, informiranjem in izobraževanjem ljudi na področju e-knjig in e-bralnikov bo za večje zanimanje in uporabo e-knjig ter e-bralnikov poskrbela tudi Knjižnica Bena Zupančiča Postojna.

Zanimivo bo še naprej spremljati razprave in raziskave o tiskanih ter e-knjigah, ki bodo vedno aktualne tako pri strokovnjakih kot ljubiteljih knjig.

Viri in literatura

Bralnica skupnost ljubiteljev knjig. (2015). E-knjige: Kje najdemo elektronske knjige? https://www.bralnica.com/aktualno/e-knjige-kje-najdemo-elektronske-knjige-4-4/

Cave, R. (2015). Zgodovina knjige skozi knjige. Ljubljana, Umco.

Digitalna knjižnica (DiKUL). (b. d.). https://www.uni-lj.si/knjiznice/digitalna_knjiznica_(dikul)/

Digitalna knjižnica Slovenije. (b. d.). https://www.dlib.si/About.aspx

Husejnović, K. (2020). Kam z odpadno elektroniko? https://www.dominvrt.si/rubrika/okolje/ekologija/odpadna-elektronika.html

Jamnik, T. (2020a). Kako so e-knjige zaščitene pred piratstvom? https://www.samozalozba.si/kako-so-e-knjige-zascitene-pred-piratstvom/

Jamnik, T. (2020b). Kratka zgodovina e-knjige. https://www.samozalozba.si/kratka-zgodovina-e-knjige/

Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P., in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Narodna in univerzitetna knjižnica.

Kovač, M. (2016). Ime česa je konec knjige: skrivnostne sile knjižnega trga. Cankarjeva založba.

Kovač, M. (2011). Slovenske e-knjige so še v embrionalni fazi. https://misli.sta.si/1697270/miha-kovac-za-sta-slovenske-e-knjige-so-se-v-embrionalni-fazi

Kovač, M. (2010). Zakaj v Sloveniji ni resne ponudbe elektronskih knjig. https://www.bukla.si/revija-bukla/zakaj-v-sloveniji-ni-resne-ponudbe-elektronskih-knjig.html

Mladinska knjiga PLUS. (b. d.). https://modrin.mladinska-knjiga.si/mladinska-knjiga-plus/

Ravničan, L. in Ojsteršek, K. (2021). E-branje pri nas: s pandemijo ali brez nje: raziskovalna naloga. IV. OŠ. https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4202104690.pdf

Rocner, D. (2016). E-knjige in bralne naprave v izobraževanju [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. https://dk.um.si/Dokument.php?id=88690&lang=slv