Konserviranje-restavriranje in digitalizacija fotografskega gradiva iz zapuščine Edvarda Kocbeka

Fotografsko gradivo, ki ga hranimo med zapuščinami naših avtorjev v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, ima pomembno dokumentarno vrednost, saj nam podobno kot pisana beseda odstira zanimive vidike življenj avtorjev. V letošnjem letu smo prioritetno konservirali-restavrirali, zaščitili in digitalizirali fotografski del zapuščine našega izjemnega pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka, po katerem je veliko povpraševanja s strani raziskovalcev, doslej pa ni bilo ustrezno hranjeno.

Zapuščina Edvarda Kocbeka sodi v sam vrh slovenske literarne ustvarjalnosti 20. stoletja, zato smo želeli v Narodni in univerzitetni knjižnici vsaj delu gradiva, ki zaradi svojih lastnosti najhitreje propada, zagotoviti ustrezno konservatorsko-restavratorsko obravnavo.

Fotografski del zapuščine sestavljajo srebroželatinske in barvne fotografije ter manjše število filmov, diapozitivov in negativov na plastičnem nosilcu. Fotografsko gradivo je bilo hranjeno brez posamične zaščite v materialno in dimenzijsko neprimernih ovojih in mapah. Tovrstni način hranjenja ni nudil zadostne zaščite, zato je med hranjenjem poleg kemijskih (npr. rumenenje) prihajalo tudi do nastanka mehanskih poškodb kot so raztrganine, zmečkanine in pregibi nosilca. Del mehansko poškodovanih fotografij je bil v preteklosti deležen poskusa stabilizacije z nanosom samolepilnih trakov. Na hrbtišču nekaterih fotografij so bila prisotna tudi razna lepila, kar kaže na to, da je bila prvotno fotografija prilepljena na dodatno podlago (npr. fotoalbum).

S fotografskega gradiva smo odstranili nečistoče, samolepilne trakove in preostala lepila. Izvedli smo tudi ročno popravilo razslojenih nosilcev, raztrganin in problematičnih pregibov.

Zaradi težav z dobavo materialov smo zaščito izdelali sami. Odločili smo se za ovoje iz kartona, v katere smo fotografije pritrdili s poliestrskimi trakovi. Neprimerne ovoje, v katerih so bili hranjeni filmi, diapozitivi in negativi na plastičnem nosilcu, smo nadomestili s poliestrskimi ovoji. Gradivo smo nato dodatno zaščitili z mapami. Vso zaščitno opremo smo izdelali iz materialov arhivske kakovosti, ki so primerni za trajno hranjenje.

Po zapuščini Edvarda Kocbeka vlada precejšnje povpraševanje s strani raziskovalcev, zato smo tekom procesa izvedli tudi digitalizacijo gradiva. Digitalizacija je potekala v sodelovanju z Oddelkom za zaščito in restavriranje, Oddelkom za digitalne vsebine in Rokopisno zbirko kot del nacionalnega projekta Digitalizacija Slovenike in kulturnozgodovinsko pomembnega knjižničnega gradiva. Cilj digitalizacije je bil omejiti rokovanje z izvirnim gradivom in hkrati preko digitalizirane vsebine omogočiti zainteresiranim raziskovalcem odkrivati na fotografijah ujete javne in zasebne trenutke pomembnega ustvarjalca slovenske pisne kulturne dediščine.