Konferenca Zmoremo – Videti naprej
Ob zaključku projekta TECH.LIBRARY je Mestna knjižnica Ljubljana 17. novembra 2022 pripravila enodnevno konferenco z naslovom Zmoremo – Videti naprej. Projekt TECH.LIBRARY se osredotoča na iskanje novih načinov za izboljšanje dostopnosti do knjižnice in knjižničnih storitev slepim in slabovidnim s pomočjo uporabe sodobnih tehnoloških pripomočkov. Pri tem pa poudarja pomembnost izobraževanja knjižničarjev za uporabo tovrstnih pripomočkov. Mestna knjižnica Ljubljana pri projektu sodeluje od leta 2020.
Na konferenci je Mateja Lesar iz Mestne knjižnice Ljubljana predstavila spletno platformo TECH.LIBRARY. Spletna platforma, ki je dostopna na povezavi, je nastala v okviru projekta. Na njej lahko najdemo podatke o projektu, sodelujočih partnerjih, aktivnostih in dogodkih ter različna orodja, ki naj bi bila v pomoč zaposlenim v knjižnicah pri pripravi dejavnosti za slepe in slabovidne. Zbrani so tudi nekateri primeri dobrih praks o dejavnostih in storitvah, ki jih za slepe in slabovidne uporabnike že izvajajo pri projektu sodelujoče knjižnice. Na spletni platformi je objavljen tudi priročnik s predlogi za obogatitev dela s slepimi in slabovidnimi. Spletna platforma TECH.LIBRARY knjižnicam ne omogoča le pridobivanje novih idej, pač pa jim omogoča tudi, da same predstavljajo svoje primere dobrih praks. Med orodji najdemo posnetke predstavitev delovanja nekaterih naprav namenjenih slepim in slabovidnim.
Poleg predstavitve projekta TECH.LIBRARY je program konference vseboval tudi druge zelo informativne prispevke. Dr. Aksinja Kermauner je pripravila predstavitev tipnih slikanic in drugih pripomočkov namenjenih bralno oviranim osebam, z naslovom Prijazne knjige za oči in prstke.
V svojem prispevku je delovanje in storitve Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne predstavila Katarina Černe. Za splošne knjižnice pripravljajo izobraževanja in razstave ter pošiljajo prilagojeno gradivo kot tudi promocijski material. Omenila je tudi mobilno aplikacijo Blinda, ki slepim in slabovidnim omogoča poslušanje zvočnih knjig na pametnih mobilnih telefonih.
Andreja Hari iz Narodne in univerzitetne knjižnice je predstavila projekt EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta). Projekt naslavlja probleme digitalizacije sodobnih tekstov, od pridobivanja avtorskih pravic do ustvarjanja digitaliziranih publikacij v sodobnih formatih in prilagojenih potrebam slepih in slabovidnih uporabnikov. NUK v okviru projekta sodeluje v delovni skupini Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene, kjer med drugim pripravljajo smernice in priporočila za dostopne formate.
V naslednjem predavanju je Marjana Kenda govorila o delovanju društva gluhoslepih Dlan. Društvo izvaja različne podporne oblike individualne pomoči in vodene aktivnosti v sofinanciranih programih. V okviru njihovega informativnega in založniškega programa je bilo izdanih več knjig, v katerih so zbrane zgodbe gluhoslepih – Zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi: Živeti z gluhoslepoto (I in II), knjiga Štefana Kardoša in Jožice Atelšek Plastenje s(r)amot, knjiga Veseli vandrovček avtorja Janka Plesca, ter priročniki Haptični način sporazumevanja z ljudmi z gluhoslepoto (I in II) in Svet na DLANI: Jezik gluhoslepih.
Prispevek Anje Poštrak iz Gorenjskega muzeja je prikazal težave, s katerimi se soočajo muzeji pri pripravi razstav, prilagojenih slepim in slabovidnim, ter nekaj rešitev, s katerimi želijo omogočiti ogled vsaj dela svojih zbirk tudi slepim in slabovidnim. Tako so na primer pripravili ogled Oplenove hiše (Muzej bivalne kulture s konca 19. stoletja) s pomočjo tipne tablice.
V program konference so bile vključene tudi tri predstavitve primerov dobrih praks splošnih knjižnic na področju sodelovanja s slepimi in slabovidnimi uporabniki in izboljšanju dostopnosti do knjižničnih storitev, gradiva in prostorov.
V svojem predavanju je Irena Muc iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto izpostavila bralni klub slepih Beremo v temi in njihov snemalni studio, s pomočjo katerega pripravljajo zvočne posnetke gradiv, namenjene slepim in slabovidnim.
Vedrana Kovač Vrana iz Mestne knjižnice »Ivan Goran Kovačić« Karlovac je v svojem prispevku predstavila dejavnosti knjižnice za slepe in slabovidne od prvih začetkov, ko je leta 2003 knjižnica pridobila prvi računalnik z govorno programsko opremo za slepe in slabovidne, do dejavnosti, ki jih izvajajo danes. Knjižnica sodeluje s Hrvaško knjižnico za slepe v Zagrebu, kar njihovim uporabnikom omogoča dostop do približno 700 zvočnih knjig. V prostorih knjižnice so uredili kotiček za slepe in slabovidne, kjer imajo napravo za branje besedil Poet Compact in bralnik zaslona Super nova. Knjižnica organizira tudi bralni klub za slepe in slabovidne Bela sova.
V splošni knjižnici Koprivnica na Hrvaškem pripravljajo integracijske delavnice za predšolske in šolske otroke, predstavitve bralnih pripomočkov za slepe in slabovidne, ki jih imajo v knjižnici ter predavanja in konference na temo omogočanja branja bralno oviranim osebam. Pri svojem delovanju tesno sodelujejo z zvezo slepih Koprivniško Križevske županije. Dejavnosti knjižnice je predstavil Karlo Galinec.
Namen vseh teh storitev knjižnic je izboljšati dostopnost in uporabo gradiv za slepe in slabovidne, zmanjšati nerazumevanje in spodbujati sprejemanje drugačnosti ter odpreti zaprtost skupin slepih do ostalih in obratno.
Prispevki na konferenci so ponudili veliko idej, kako lahko knjižnice še razvijajo delovanje, da bodo svoje dejavnosti, gradiva in prostor približale slepim in slabovidnim uporabnikom. Pri tem je potrebno upoštevati tudi razvoj novih tehnologij, ki jih knjižnice lahko uporabijo za izboljšanje svojih storitev.
Prezentacije in gradiva s konference Zmoremo – videti naprej so na voljo pod opisom projekta TECH.LIBRARY.
foto: Mestna knjižnica Ljubljana