Konferenca šolskih knjižničarjev 2021
Konferenca je potekala od 7. do 8. decembra 2021. Zaradi zdravstvene situacije v državi se je odvila prek spleta, v namenski spletni učilnici ter na Zoom.
Konferenco je z uvodnim nagovorom in aktualnimi informacijami otvorila Romana Fekonja (svetovalka za šolske knjižnice ZRSŠ). Udeležence je seznanila z uporabo spletne učilnice – kako in kje vnesti vprašanja za predavatelje ter kako podati povratno informacijo za pridobitev potrdila o udeležbi.
Po programu je nadaljevala dr. Vesna Čopič (MIZŠ), ki je predstavila izzive, premike in novosti, ki jih pripravlja MIZŠ na področju šolskih knjižnic. Izpostavila je trenutne aktivnosti, ki potekajo na MIZŠ: pripravo pravilnika ter podlag za strategijo. Eden glavnih ciljev je, da bo pravilnik (o knjižnični dejavnosti, potrebni za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja) stopil v veljavo v šolskem letu 2022/23.
Boštjan Batič (IZUM) je v predavanju z naslovom V knjižnico kar z aplikacijo predstavil COBISS+ in mCOBISS ter podrobno prikazal uporabnosti aplikacij za šolske knjižnice ter njihove uporabnike.
Nadaljevala je Saša Krajnc (Register.si) s predavanjem Uporaba avtorskih del pri pouku preko spleta, kjer je udeležencem orisala pravne podlage na področju avtorskih pravic v izobraževanju, opozorila na izjeme ter prihajajoče spremembe.
Uvodni sklop predavanj je sklenila Irma Krečič Slejko (OŠ Dobravlje) s predavanjem naslovljenim Šolski knjižničar – poklic dobre prakse ali pa ga ni, ki je s pomočjo ponazoritev prikazala, da je šolska knjižnica srce šole. Sledili so primeri dobrih praks.
Prvo predavanje z naslovom Bralci zmagovalci: šolsko bralno tekmovanje na OŠ Horjul je pripravila Polona Končar (OŠ Horjul). Predavateljica je predstavila šolsko bralno tekmovanje »Bralci zmagovalci«, ki so ga na Osnovni šoli Horjul organizirali prvič v šolskem letu 2020/21. Njihovi glavni cilji so predvsem, da bi učenci postali dobri bralci, da bi uživali v branju in ostali bralci tudi kot odrasli.
Kaj storiti, da bi dijaki (končno) pričeli brati ali kako smo se tega lotili na SVŠGUGL je predstavila Katarina Jesih Šterbenc (Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana). Na šoli so udejanjili idejo in pripravili ter uredili bralni kotiček ter gradiva, ki so dijakom na voljo. Poleg tega so uvedli tudi glasno branje.
S predavanjem Virtualni utrip šolske knjižnice – tri usmeritve za prihodnost je prvi dan zaokrožila dr. Maja Cergolj (Osnovna šola Lucija) in razložila, kako so šolsko knjižnico prenesli v virtualni svet (Facebook) ter na tak način dosegli svoje uporabnike.
Drugi dan se je začel s predstavitvijo različnih projektov, ki jih je in jih še izvaja Javna agencija za knjigo. Podrobneje jih je predstavila Tjaša Urankar (JAK) ter poudarila pomen dejavnosti in aktivnosti na področju bralne pismenosti. Nato so sledile predstavitve primerov dobrih praks.
Mag. Barbara Turinek (OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj): Učbeniški sklad vsako leto prinaša nove izzive. Predstavljene so bile izkušnje šole ter spremembe na področju učbeniškega sklada.
Nataša Markič (OŠ Danila Lokarja Ajdovščina): Uporaba pesniške zbirke Repki med uro KIZ-a. Predstavljen je bil pouk s poezijo, kako se da osnovnošolce navdušiti s (sodobno) poezijo ter jih pritegniti k branju in ustvarjanju.
Kristina Maraž (OŠ Koper): Bralni portfolio za bralno značko. Predstavljen je bil zanimiv pristop k beleženju bralnih dosežkov. Bralni portfolio je namenjen preglednosti nad prebranim gradivom skozi vsa leta šolanja, omogoča sledljivost napredka učenca ter dodatno motivacijo za branje.
Tjaša Tišov (OŠ dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica): Mednarodni projekt Branje z(a) zabavo (REF 2 – Reading with Ease and Fun). Predstavljene in opisane so bile izkušnje v sklopu mednarodnega projekta Erasmus+, pri katerem je sodelovalo osem držav partneric. Bistvo sodelovanja na mednarodni ravni prinaša drugačno motivacijo in navdih za spodbujanje branja.
Aleksandra Rožič (OŠ Janka Glazerja Ruše): Osamosvojitev Slovenije: razvijanje bralne pismenosti (OBJEM) pri pouku zgodovine. Predstavljeno je bilo sodelovanje v projektu OBJEM, katerega cilj je dvig ravni bralne pismenosti in razvoj slovenščine. Predstavitev zanimive medpredmetne povezave šolske knjižnice in zgodovine v devetem razredu na temo osamosvojitve Slovenije.
Štefka Zore (OŠ Venclja Perka, Domžale): Renesansa – slovenščina 9. razred. Predstavitev medpredmetnega sodelovanja knjižničarke z učiteljico slovenščine. Prikaz razgibanega dela in poglobljenega učenja na primeru domačega branja.
Barbara Stuhne Vuk (OŠ Vinica): Pravljice lahko spodbudijo otrokovo domišljijo in ustvarjalnost. Zanimiva predstavitev doživetega pouka s pravljico ob uporabi različnih metod in oblik dela ter poustvarjanje in priprava razstave.
Urška Sotler (III. osnovna šola Celje): Evropski dan jezikov in Alma Karlin. Na šoli so se odločili, da so v okviru kulturnega dne obeležili evropski dan jezikov ter ga povezati z Almo Karlin. Povezali so mnogo dejavnosti in aktivnosti ter medpredmetnih povezav s knjižnico (slovenščina, geografija, zgodovina, računalništvo).
Alenka Vurnik (OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica): Sledi starih grških bajk v sodobnem jeziku. Predstavljeno je bilo medpredmetno povezovanje knjižnice in slovenščine pri obravnavi domačega branja Stare grške bajke. Na spodbuden način so bili doseženi učni cilji, učenci pa bolje motivirani.
Nataša Trajkovski (Osnovna šola Toneta Pavčka): Bralni projekt Odprta knjiga: GG4U. Predstavljena je bila izkušnja sodelovanja v bralnem projektu Odprta knjiga: GG4U, ki je namenjen dobrim bralcem in dvigniti njihovo bralno ter digitalno pismenost, jih navajati na avtonomno učenje, krepiti ustvarjalnost in domiselnost.
Tatjana Vučko (Osnovna šola II Murska Sobota): Zabava z Mačkom Murijem: obeležitev 90. letnice rojstva Kajetana Koviča v šolski knjižnici. Predstavljeno je bilo praznovanje obletnice Kajetana Koviča in zabava z Mačkom Murijem, ki je potekalo skladno z epidemiološkimi navodili.
Katja Svetlin Piščanec (OŠ Toneta Čufarja Jesenice): Zabava s knjigo. Ob koncu pa je predavateljica predstavila praktičen primer motivacijske dejavnosti za branje, ki je nastala ob medpredmetnem načrtovanju, poimenovana kar Zabava s knjigo. Predavateljica je vključila vse udeležence, da so aktivnost tekom predavanja tudi preizkusili.