Konferenca LIBER 2023

Letna konferenca LIBER je potekala od 4. do 8. julija 2023 v Budimpešti. Program je, poleg referatov v več vzporednih sejah, obsegal tudi delavnice, postersko sekcijo, oglede knjižnic itn. Konference se je udeležilo približno 400 udeležencev, večinoma iz evropskih visokošolskih, specialnih in nacionalnih knjižnic.

Konferenčni plakat.

Konferenčni prostor Centralne evropske univerze v Budimpešti.

Referati so se zvrstili v štirih vzporednih sejah v obdobju treh dni. V nadaljevanju predstavljam izbor referatov.

Vabljeni k ogledu programa konference in izvlečkov referatov s predstavitvami.

Formalno izobraževanje za skrbnike raziskovalnih podatkov na dunajski univerzi je predstavila Tereza Kalová, naslov referata »Teaching Data Stewardship – Insights from the Certificate Course “Data Steward” of the University of Vienna«. Prejela je nagrado za najboljši referat. Tematiki raziskovalnih podatkov je bil namenjena precejšnja pozornost, naj omenim referat »FAIR at the National Library of Finland – from abstract ideas to business as usual«, ki je govoril o preverjanju skladnosti z načeli FAIR pri upravljanju podatkov v finski nacionalni knjižnici ter druge.

Na področju odprtega dostopa naj najprej omenim referat »From Chaos to Control – How Dutch university libraries collectively build, manage and use a data warehouse for open access management«, ki je predstavil skupno podatkovno platformo. Platforma omogoča kontrolo založniških poročil in odprtih objav, pregled APC za objave v revijah, ki jih ne vključujejo konzorcijske pogodbe z založniki itn. Referat »Redistribution of costs in a world in transition: The evolution of consortial cost-sharing models in transformative agreements in Austria« je obravnaval problem diskrepance v strukturi stroškov med partnerji konzorcijskih pogodb za znanstvene revije, ki nastane zaradi drugačnih stroškovnih kriterijev, ko postane število odprtih objav temelj za delež stroškov posameznih partnerjev namesto tradicionalne delitve. Predstavili so rešitev, ki bolj pravično deli stroške na nacionalni ravni ter opozorili na isto problematiko na globalni ravni. Referat »The role of the European library community in driving change to rights retention, copyright and open licensing through policymaking« je predstavljal rezultate projekta The Knowledge Rights 21, ki spodbuja avtorje k zadržanju avtorskih pravic v znanstvenem komuniciranju in odprto licenciranje. Referat »Back to the future: Modernizing European repositories for the era of Open Science« je predstavil rezultate raziskave stanja repozitorijev v Evropi, ki poteka v sodelovanju organizacij OpenAIRE, LIBER, SPARC Europe in COAR. Rezultati so podlaga za pobudo COAR Notify, ki skuša spremeniti paradigmo znanstvenega komuniciranja, kot jo sedaj predstavlja znanstvena periodika. Skuša namreč ločiti funkciji preverjanja kakovosti in veljavnosti objav (recenziranja) ter diseminacije od funkcij priznanja avtorstva in trajnega ohranjanja.

Storitvam knjižnic sta se posvečala referata »The post-pandemic desk service at university library – towards hybrid future« in »New pathways to research and library collaboration through remote technologies«. V prvem referatu sta norveški avtorici predstavili študijo, ki je primerjala izvajanje informacijske službe za pultom v knjižnici in virtualno kot videokonference. Zbrali so podatke o uporabi ter mnenje uporabnikov in knjižničarjev. Drugi referat pa je predstavil raziskavo o t. i. virtualnih čitalnicah (angl. »Virtual Reading Rooms«, VRR) in virtualnih učnih prostorih (angl. »Virtual Teaching Spaces«, VTS). Gre za možnost uporabe zlasti gradiva, ki še ni digitalizirano, na daljavo s pomočjo knjižničarjev in z uporabo videokonferenčnih aplikacij.

V referatu »Open educational resources: developing strategies and fostering a community of practice in a research-led teaching institution« je bil predstavljen pristop univerze v Sheffieldu k zagotavljanju odprtih izobraževalnih virov, ki sledi smernicam UNESCO. Univerzitetna knjižnica načrtuje, da bo v obdobju petih let polovico sredstev za nabavo gradiva namenila »odprtim« pobudam in virom. Uporabljajo platformo Pressbooks.

Na panelni diskusiji »The Oil in the Engine of EOSC – How EOSC Future Technical Components Can Fit Your Library’s Workflow« so predstavniki evropskega oblaka odprte znanosti ter knjižnic predstavili vlogo knjižnic kot ključnih akterjev vključevanja univerz in drugih organizacij v oblak. Predstavili so postopek vključevanja in prednosti dostopnosti virov preko skupne platforme in t. i. tržnice (»marketplace«).

Na drugi panelni diskusiji »Open science infrastructures speak about sustainability challenges – panel discussion« pa so predstavniki globalnih platform za podporo odprti znanosti Global Sustainability Coalition for Open Science Services (SCOSS), Public Knowledge Project, OAPEN, DOAB in Dryad opozarjali na pomen financiranja infrastrukture, ki je brezplačno na voljo vsem, saj bo sicer njeno delovanje ogroženo.

Zaključni pregled prispevkov.

Prikaz glavnih dogodkov letošnje konference.

Za zaključek naj omenim, da je poster »EODOPEN: User Dialogue, Audience Development, Copyright Issues, On-Demand Access to Hidden Collections«, pri nastanku in predstavitvah katerega sta sodelovali tudi slovenski soavtorici Andreja Hari in dr. Alenke Kavčič-Čolić, dobil prvo nagrado.

»EODOPEN: User Dialogue, Audience Development, Copyright Issues, On-Demand Access to Hidden Collections«.