Komunikacijske poti v izbranih knjižnicah
Knjižnice s pomočjo različnih komunikacijskih poti povečujejo svojo prepoznavnost, dosežejo različne javnosti in potencialne uporabnike. Vedno znova, ob branju strokovnih člankov ali raziskav, presenetijo ugotovitve, kako številni deli prebivalstva slabo dojemajo ali poznajo knjižnice.
V sodobnem času in prostoru, s pojavom družbenih omrežji, imajo knjižnice priložnost, da zelo preprosto dosežejo ciljne publike v digitalnem svetu. Ob hitrem razvoju IKT in programskih rešitev za komunikacijo na daljavo smo razmišljali, katere načine in komunikacijske poti še uporabljajo knjižnice v tem času, da so v stiku s svojimi uporabniki, člani.
Ko je leto 2020 zaustavila pandemija, je bilo potrebno poiskati in najti inovativne pristope ter drugačne, sodobne komunikacijske poti za stik z uporabniki, člani. Tudi NUK je iskal nove poti za komunikacijo s svojimi člani, uporabniki, udeleženci tečajev in javnostjo. Zato nas je zanimalo tudi, kako komunicirajo v nekaterih drugih nacionalnih knjižnicah. Izbrali smo vzorec knjižnic, pri katerih smo želeli preveriti komunikacijske poti, ki jih uporabljajo knjižnice.
V NUK smo opravili pregled komunikacijskih poti na izbranih nacionalnih knjižnicah. Ugotavljali smo, katerim komunikacijskim potem dajejo knjižničarji prednost pri komuniciranju. Rezultat našega pregleda lahko strnemo z ugotovitvijo, da je za učinkovito komuniciranje treba izbrati le tiste poti, ki jih uporabnik že uporablja. Na ta način lahko pričakujemo, da bo komunikacija bolje dosegla uporabnike. Ker pa si knjižnice prizadevamo za čim večjo dostopnost, uporabljamo široko paleto komunikacijskih poti, kar se lahko izkaže kot tvegano. Širok nabor poti lahko uporabnike samo zmede, knjižnice pa jih težko nadzorujemo in upravljamo.
Izbrali smo države in knjižnice, v katerih smo preverili možnosti komunikacijskih poti, ki so najpogosteje v uporabi pri komunikaciji. Seznam izbranih knjižnic je v prilogi.
Pridobljeni rezultati kažejo (Slika 1), da pri vzorčnem modelu 41 knjižnic (36 evropskih, 2 kanadski, 3 ameriške), pri uporabi komunikacijskih poti prevladuje Facebook (37 knjižnic), sledi Instagram (34 knjižnic), nato Youtube (31 knjižnic) in Twitter (29 knjižnic). Ostali deleži so manjši. V treh (3) knjižnicah za komunikacijo uporabljajo posebno stran (URL), v eni (1) knjižnici pa imajo celo mobilno aplikacijo (MA), s pomočjo katere je omogočena tudi komunikacija. Sklepamo lahko, da se zahtevnejše komunikacijske poti kot je blog uporabljajo v manjši meri. Uporabniki najpogosteje posegajo po najbolj intuitivnih komunikacijskih modelih. Potrebovali bi drugačno analizo, ki bi primerjala tako vplivnost, kot kvaliteto in kvantiteto dobljenih rezultatov.
Učinkovito povezovanje knjižnic s prepričljivim predstavljanjem njihovega pomena je ključno za zagotavljanje njihove prihodnosti. Knjižnice se zavedamo, da moramo svoje zgodbe pripovedovati bolj učinkovito in povezano. Znati moramo obveščati o vrednosti knjižnic na načine, ki bodo odmevali pri ključnem občinstvu. Prizadevati si moramo za večjo osredotočenost na skupnost z oblikovanjem in ohranjanjem partnerstev, tako da bodo postali najboljši ambasadorji knjižnice.
V knjižnicah opažamo, da je komunikacija pomemben organizacijski proces. Komuniciranje se zdi ustrezen in pomemben dejavnik za povezovanje z uporabniki knjižnice ter posledično za vključevanje in privabljanje. Komunikacija je proces, v katerem se ideje, mnenja in informacije prenašajo od pošiljatelja (torej: knjižnice) do prejemnika (torej: uporabnika knjižnice). Pri tem se uporabljajo komunikacijske poti kot način prenosa idej, mnenj in informacij do prejemnika. Ker je razvoj spleta 2.0 povzročil nastanek novih komunikacijskih poti – družbenih medijev (Twitter, LinkedIn; Facebook, ipd.), ki so danes v knjižnicah zelo priljubljeni in široko sprejeti v knjižnično komunikacijo.
Uporabniki v vsakdanjem življenju uporabljajo široko paleto medijev, ki se morda razlikuje od komunikacije s knjižnico. Knjižnice lahko za boljše povezovanje z uporabniki pogledamo, katere komunikacijske poti imajo naši obiskovalci knjižnice raje in zakaj se za nekatere ne odločajo, slednjim potem namenimo manjši poudarek.
Na povezavi si lahko pogledate nekatere spletne poti za boljše komuniciranje knjižnic z uporabniki.