Ko gre knjižnica z uporabnikom: Poletna knjižnica na klik kot model digitalnega bralnega svetovanja v splošni knjižnici

Izvleček

Prispevek predstavlja projekt Poletna knjižnica na klik Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin, ki je nastal z namenom približati elektronske in zvočne knjige uporabnikom ter zmanjšati ovire pri njihovi uporabi. Članek je zasnovan kot študija primera in izhaja iz projektne dokumentacije, ankete o zadovoljstvu s knjižnično zbirko, podatkov o uporabi digitalnega gradiva ter strokovnih opažanj zaposlenih. Projekt povezuje COBISS Elo in Audibook z bralnim svetovanjem, tehnično podporo, tematskim izborom gradiva, promocijo in doseganjem uporabnikov zunaj knjižničnih prostorov. Posebej obravnava Digitalno knjižno pekarno in individualno svetovanje Spečemo ti paket. Razvoj projekta je povezan tudi s prenosom znanja iz mobilnosti Erasmus+ in z usmeritvami strateškega načrta knjižnice. Ker projekt poleti 2026 še poteka, članek ne ocenjuje njegovih končnih učinkov, ampak predstavlja zasnovo storitve, uporabniško pot in možnosti nadaljnjega vrednotenja.

Ključne besede: digitalne knjižnične storitve, digitalno bralno svetovanje, elektronske knjige, zvočne knjige, uporabniška pot, digitalna vključenost, promocija branja, splošne knjižnice.

Od digitalne dostopnosti do dejanske uporabe

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin je že pred začetkom projekta svojim članom zagotavljala dostop do elektronskih in zvočnih knjig, ki jih ponujata platformi COBISS Ela in Audibook. Ker je bila dostopnost zagotovljena, se je osrednji razvojni problem projekta osredotočil na to, kako obstoječe digitalne vire približati uporabniku, ki jih ne pozna, ne razume postopka dostopa ali se v digitalni zbirki težko odloči za ustrezno gradivo. Projekt Poletna knjižnica na klik je nastal kot odgovor na vprašanje, kako povečati dejansko uporabo digitalnih knjižničnih storitev in zmanjšati uporabniške ovire pri dostopu do elektronskih in zvočnih knjig.

Takšno izhodišče je skladno z mednarodnimi usmeritvami splošnih knjižnic. Manifest IFLA-UNESCO iz leta 2022 med nalogami splošnih knjižnic poudarja dostop do informacij in kulturnih vsebin v različnih medijih ter razvoj digitalne in medijske pismenosti (IFLA in UNESCO, 2022). IFLA Internet Manifesto digitalni dostop umešča v širši okvir dostopnosti, ki poleg povezljivosti vključuje tudi pogoje za smotrno uporabo informacij in znanja (IFLA, 2024).

Članek obravnava tri konceptualna področja. Prvo se osredotoči na prenos digitalne ponudbe v uporabniško pot od prve informacije o storitvi do samostojne uporabe. Drugo se nanaša na strokovno storitveno uslugo, ki povezuje tematski izbor gradiva, bralno svetovanje in tehnično podporo. Zadnje, evalvacijsko pa obravnava epilog projekta, napotke za preverjanje uporabniške izkušnje in morebitne dolgoročne učinke. Namen članka je poglobljeno predstaviti zasnovo projekta in izpostaviti rešitve, ki so lahko uporabne tudi v drugih splošnih knjižnicah.

1 Teoretična izhodišča

1.1 Digitalna vključenost in uporabniška podpora

Visoka razširjenost interneta sama po sebi ne odpravlja razlik v zmožnosti njegove uporabe. V Sloveniji je v prvem četrtletju 2025 internet uporabljalo 92 % oseb, starih od 16 do 74 let, dostop do njega od doma pa je imelo 94 % gospodinjstev z vsaj eno osebo v tej starostni skupini. Med 6 % prebivalcev, ki interneta še niso uporabljali, jih je 37 % kot razlog navedlo pomanjkanje znanja, 32 % pa nezanimanje (Statistični urad Republike Slovenije, 2025). Pri knjižnični storitvi je v tem primeru priporočljivo razlikovati med formalno možnostjo dostopa in zmožnostjo uporabnika, da ponujeno storitev prepozna ter samostojno uporabi.

Raziskave poudarjajo pomembno vlogo splošnih knjižnic pri digitalnem vključevanju, zlasti pri zagotavljanju dostopa do tehnologije, razvijanju digitalnih spretnosti in neposredni podpori uporabnikom (Casselden, 2023). Detlor idr. (2024) pri izvajanju digitalnega opismenjevanja posebej izpostavljajo potrebe uporabnikov, usposobljenost knjižničnega osebja in organizacijske pogoje izvedbe. Ovire se ravno tako lahko pojavijo tudi pri uporabniku, ki že ima ustrezno napravo in povezavo ter z njo sicer zna rokovati. Kakovostna storitev tako lahko ostane neuporabljena zaradi nepoznavanja ponudbe, tehnološkega neznanja ali pomanjkanja pomoči.

Podobne ovire so bile prepoznane tudi v raziskavi uporabe elektronskih knjig med dodiplomskimi študenti v Južni Afriki. Van der Westhuizen idr. (2024) so v raziskavi, ki je vključila 381 anketirancev in 33 udeležencev fokusnih skupin, med petimi ovirami navedli slabo poznavanje knjižnične ponudbe elektronskih knjig, tehnološke težave, težave pri iskanju, dostopu in prenosu ter potrebo po človeški interakciji. S knjižnično ponudbo elektronskih knjig je bilo sicer seznanjenih 47 % anketiranih. Institucionalni kontekst raziskave je drugačen od slovenskega okolja splošnih knjižnic, zato njenih rezultatov ni mogoče neposredno prenašati. So pa ti kljub temu uporabni kot opozorilo, da lahko razpoložljiva digitalna zbirka brez promocije, navodil in jasne poti do uporabe ostane premalo izkoriščena.

1.2 Bralno svetovanje v digitalnem okolju

Bralno svetovanje (angl. readers’ advisory) je uporabniško usmerjena knjižnična storitev, pri kateri knjižničar s poznavanjem gradiva in pogovorom pomaga bralcu pri izbiri gradiva glede na njegove interese in trenutne bralne želje (Saricks, 2005). Raziskave bralnih praks obenem kažejo, da je izbira branja povezana z osebnimi okoliščinami, motivacijo in preteklimi bralnimi izkušnjami (Ross idr., 2006).

V digitalnem okolju se spremeni predvsem izvedbeni kanal. Referenčni pogovor ali svetovanje se lahko začne s spletnim obrazcem, nadaljuje po elektronski pošti in konča s povezavo do izposoje. Špoljar (2025) pri referenčnem delu poudarja interaktivnost procesa in potrebo po razumevanju uporabnikove informacijske potrebe. Pri svetovanju za branje priporočilo vključuje strokovno interpretacijo uporabnikovih želja, bralnih navad, razpoloženja in morebitnih vsebin, ki jih želi v izbor vključiti ali izključiti.

Svetovanje za branje ima v referenčni knjižničarski dejavnosti posebno mesto, je oblika podpore bralni kulturi in informacijski samostojnosti uporabnika (Vilar idr., 2017). Vilar idr. (2017, str. 42) opozarjajo, da je treba »razviti svetovalni del knjižničarjevega dela in knjižničarje bolj usposobiti za svetovanje«, saj svetovanje presega zgolj posredovanje bibliografskih podatkov ali seznamov naslovov. Digitalno bralno svetovanje zato v tem članku razumemo kot hibridno knjižnično storitev, ki združuje priporočanje gradiva, podporo pri izbiri naslovov ter pomoč pri dostopu do elektronskih in zvočnih knjig. Vsebinski del ostaja vezan na poznavanje gradiva in uporabnikovih potreb, izvedbeni del pa uporablja digitalne platforme, spletni obrazec, videonavodila, vpis in komunikacijo na daljavo. Tehnologije se v tem primeru poslužimo, ker skrajša pot do informacij in gradiva, strokovna presoja pa tradicionalno ostaja naloga knjižničarja.

1.3 Doseganje uporabnikov ter knjižnica kot tretji in četrti prostor

Za projekt v geografsko razpršenem in turistično obiskanem Zgornjem Posočju je pomembno zagotoviti tudi doseganje uporabnikov zunaj običajnih knjižničnih kanalov. Vključevanje skupnosti (angl. community engagement) je v tem primeru ključno in razumljeno širše od zgolj distribucije promocijskega gradiva.

Vključuje sodelovanje z lokalnimi organizacijami, prisotnost na lokacijah, kjer se zadržujejo potencialni uporabniki, ter prilagajanje storitev zaznanim potrebam skupnosti (Fournier in Ostman, 2021). Fizična ali digitalna vstopna točka v obliki stojnice, pop-up knjižnice, QR-kode, brošure, plakata, spletne strani ali članka postane del storitve šele, ko uporabnika seznani in poveže z ustrezno vsebino, jasnim postopkom in možnostjo svetovanja.

Projekt obravnava knjižnico kot fizični in virtualni prostor za izposojo gradiva, ter kot prostor sproščene, prostočasne in izobraževalne dejavnosti. Takšno razumevanje se navezuje na Oldenburgov (1999) koncept tretjega prostora kot neformalnega okolja zunaj doma in dela. Razsežnost tretjega prostora Poletne knjižnice na klik se kaže zlasti v razširjanju nekaterih funkcij knjižničnega prostora izven stavbe. Projekt uporabnika povezuje s knjižnico, njenimi zbirkami in strokovnimi storitvami ter mu omogoča dostop tudi na daljavo. S tem se navezuje na razumevanje splošne knjižnice kot večnamenskega srečevališča, v katerem se prepletajo druženje, učenje, informiranje, samostojno delo in sobivanje različnih uporabnikov (Audunson idr., 2007). Uporabnik lahko do gradiva, informacij in strokovne podpore dostopa na daljavo, pri čemer ostaja povezan s knjižnico in njenimi storitvami. Tako hibridno povezovanje fizičnih in digitalnih vstopnih točk je mogoče razumeti tudi v okviru pojmovanja četrtega knjižničnega prostora (Kerrigan, 2020), ki odpira možnosti za intelektualno in ustvarjalno dejavnost uporabnikov.

2 Izhodišča in metodološka opredelitev članka

Pričujoči strokovni članek je zasnovan kot študija primera razvoja in izvajanja knjižnične storitve. Analiza temelji na vsebini projekta Poletna knjižnica na klik, promocijskih in spletnih gradivih, opisu storitev, rezultatih ankete o zadovoljstvu s knjižnično zbirko iz leta 2024, podatkih o uporabi elektronskih in zvočnih knjig ter predlaganih kazalnikih uspešnosti.

Empirično izhodišče za opredelitev razvojnega problema sta predstavljala Anketa o zadovoljstvu s knjižnično zbirko v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, izvedena med 28. novembrom in 20. decembrom 2024, ter podatki o izposoji elektronskih in zvočnih knjig na lokalni in nacionalni ravni. Pri vprašanju o zadovoljstvu s spletnimi viri je bilo zbranih 183 veljavnih odgovorov; 83 respondentov spletnih virov ni poznalo, 23 pa jih je navedlo, da jih ne zanimajo. Med 64 respondenti, ki so izpostavili spletne vire, s katerimi so bili posebej zadovoljni, jih je 38 (59 %) navedlo COBISS Elo, 17 (27 %) pa Audibook. Odprti odgovori so pri COBISS Eli opozorili predvsem na uporabniško izkušnjo in (ne)združljivost z nekaterimi bralniki, pri Audibooku pa na željo po širšem naboru zvočnih knjig. Šibko prepoznavnost storitev je odražala tudi statistika dejanske uporabe elektronskih in zvočnih knjig. Knjižnica je leta 2025 evidentirala 1.616 izposoj elektronskega gradiva oziroma približno 0,66 % celotne letne izposoje knjižničnega gradiva na dom (Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, 2026). Primerljiv vzorec je viden na ravni slovenskih splošnih knjižnic, kjer je bilo leta 2025 evidentiranih 148.698 izposoj elektronskih in zvočnih knjig, kar predstavlja približno 0,70 % izposoje na dom (BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah za raziskovalce, 2026). Anketni odgovori so izkazali izrazito nizko prepoznavnost digitalnih storitev in omejeno uporabo, podatki o dejanski uporabi pa njeno omejeno uporabo.

Analiza upošteva tudi Strateški načrt Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin za obdobje 2026–2030 (Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, 2026). Ta med cilji izpostavlja povečanje uporabe knjižnične zbirke in njeno promocijo. Poseben cilj Knjižnica na daljavo vključuje razvoj elektronskih storitev, virtualne dostopnosti in promocijo elektronskih virov. Projekt povezuje prav ta področja in s tem predstavlja eno od izvedbenih oblik strateških usmeritev knjižnice.

Razvoj Poletne knjižnice na klik je smiselno obravnavati tudi v kontekstu prenosa znanja iz mobilnosti v redno strokovno delo knjižnice, saj projekt sovpada s projektom Erasmus+ Usposabljanje zaposlenih v splošni knjižnici za delo s starejšimi uporabniki na področju digitalnega opismenjevanja, ki ga je knjižnica izvajala v obdobju 2025–2026. Med učinki izmenjav knjižnica posebej navaja okrepitev promocije spletnih virov, individualno svetovanje ter razvoj novih storitev po zgledih obiskanih knjižnic na Danskem in v Španiji (Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, 2026). Pri oblikovanju promocije elektronskih in zvočnih knjig je izhodišče predstavljala predvsem danska izkušnja, saj so udeleženke mobilnosti spoznale okolje, v katerem digitalna izposoja predstavlja pomemben del celotne knjižnične izposoje, elektronske in zvočne knjige pa so sistematično vključene v promocijske in priporočilne dejavnosti knjižnic. Danski zgledi promocijskih kampanj in povezovanja digitalnih vsebin s fizičnim knjižničnim prostorom so knjižnico spodbudili k razmisleku o oblikovanju lastnih promocijskih pristopov, usmerjenih v večjo prepoznavnost in uporabo elektronskih ter zvočnih knjig. Izkušnje iz Španije so bile pomembne predvsem z andragoškega vidika. Spoznane metode opredeljevanja profila končnega uporabnika ter prilagajanja vsebine, načina izvedbe in podpore njegovim potrebam so bile uporabljene pri zasnovi storitve Prvi kliki v živo, ki združuje skupinsko delavnico in individualno svetovanje pri uporabi elektronskih knjig in bralnikov. Knjižnica je tudi okrepila individualno svetovanje pri uporabi digitalnih storitev ter na podlagi izkušenj mobilnosti začela načrtovati širitev individualnega računalniškega opismenjevanja na vse svoje enote.

Študija ima tri omejitve. Projekt je poleti 2026 še v fazi izvajanja, zato njegovih končnih učinkov ni mogoče oceniti. Anketa iz leta 2024 ni bila zasnovana izključno za raziskovanje digitalne izključenosti ali sistematično preučevanje neuporabnikov, zaradi česar razvojni problem osvetljuje le posredno in posledično ne podaja oprijemljivih pojasnil za neuporabo digitalnih storitev. Anketa ni edini podatkovni vir za opredelitev projektnih potreb, dopolnjujejo jo še razpoložljivi statistični podatki o dejanski uporabi elektronskih storitev in strokovna opažanja zaposlenih. Ker analiza nastaja znotraj organizacije, ki projekt razvija, obstaja tudi tveganje pozitivne interpretacijske pristranskosti.

3 Načrtovanje projekta in opredelitev uporabniških potreb

Načrtovanje projekta je izpostavilo tri ločene sklope problemskih ovir, ki pa so medsebojno soodvisni in nujni za uspeh projekta. Informacijske ovire so bile povezane z nepoznavanjem storitev in njihovih možnosti. Na tehnične ovire se je naletelo pri prijavi, dostopu, napravah in prvi izposoji. Vsebinske pa so bolj strokovne in vezane na orientacijo v ponudbi in izbiri gradiva. Projekt je moral zato povezati informiranje, tehnično podporo, dostop in bralno svetovanje.

Pri opredelitvi ciljnih skupin je bil v ospredju potencialni uporabnik storitve. Demografske značilnosti so imele manjšo vlogo, je bila pa posebna pozornost vseeno usmerjena zagotavljanju dostopnosti storitev starejšim uporabnikom. Projekt je nagovarjal redne bralce na dopustu ali potovanju, prebivalce oddaljenejših krajev, uporabnike z omejeno mobilnostjo in starejše, ki pri prvi uporabi digitalnih storitev potrebujejo podporo. Poseben kontekst predstavljajo domači in tuji obiskovalci Zgornjega Posočja, za katere je bila pripravljena tudi pot do prosto dostopnih virov v tujih jezikih.

3.1 Uporabniška pot kot podlaga za razvoj storitve

Za razvoj projekta je bila uporabljena logika uporabniške poti. V uporabniško usmerjenem načrtovanju uporabniška pot povezuje uporabnikov cilj, način dostopa, korake do cilja in mesta, na katerih se lahko postopek prekine (Polc, 2020). Nadalje Polc (2020) tudi predlaga, da jo je po uvedbi priporočljivo spremljati in na podlagi povratnih informacij izboljševati. V obravnavanem projektu je tak pristop uporaben, ker pozornost usmeri k zaporedju dejanj, ki jih mora uporabnik dejansko opraviti, da vstopi v platformo in si izposodi knjižno gradivo.

Uporabniška pot Poletne knjižnice na klik je bila razdeljena na šest stopenj: ponudba storitve, razumevanje koristi storitve, pogoji za dostop do storitve, uspešna prijava in uporaba, način izbire gradiva in ponovna uporaba. Prvi dve stopnji naslavljata pojavnost projekta ter uporabnika nagovarjata k temu, da storitev opazi in prepozna situacijo, v kateri mu ta koristi. Zato se projekt promocijsko predstavlja izrazito skozi konkretne okoliščine, kot so dopust, potovanje, vožnja, hoja, prostočasna dejavnost ali bivanje zunaj kraja knjižnice.

Sledita operativni stopnji, ki vplivata na funkcionalno izvedbo projekta. Uporabnik potrebuje članstvo v knjižnici, geslo, ustrezno napravo in dovolj jasno navodilo, da izvede prvo izposojo. Hitri začetek, videonavodila in osebna pomoč so konkretni projektni sklopi, namenjeni prav prehodu od informacije do dejanske uporabe. Tudi z vidika vrednotenja je prva uspešna izposoja informativnejši kazalnik dejanske uporabe storitve, kot sam obisk spletne strani, saj pokaže, da je uporabnik prešel od seznanitve k uporabi.

Ko je dostop vzpostavljen, lahko naslednjo oviro predstavlja izbira knjižnega gradiva. Uporabnik lahko sam in povsem prosto izbira med vsem razpoložljivim gradivom ter si samostojno izbere tisto najustreznejše. Storitev Digitalna knjižna pekarna zmanjšuje nepreglednost ponudbe s tematskim izborom gradiva, Spečemo ti paket pa uvaja individualno bralno svetovanje.

Takšna razčlenitev omogoča natančnejše spremljanje projekta in jasneje pokaže, na kateri točki se uporabnik sooči z morebitno oviro. Vstopne točke uporabniške poti so zasnovane tako, da lahko uporabnik preskoči korake, ki jih že obvlada, in poišče pomoč tam, kjer jo zares potrebuje. Za evalvacijo je torej smiselno spremljati predvsem prehode med posameznimi stopnjami.

3.2 Projektni sklopi kot odzivi na uporabniške ovire

Posamezni sklopi so bili razporejeni glede na potencialno prevladujočo oviro, ki jo naslavljajo. Funkcije se mestoma prekrivajo, saj se posamezne storitve medsebojno prepletajo. Sledeča razvrstitev olajša načrtovanje in poznejšo evalvacijo.

3.3 Strokovni tematski izbor knjižnega gradiva: od Knjižne pekarne do Digitalne knjižne pekarne

Digitalna knjižna pekarna je nadgradnja že uveljavljenega koncepta priporočanja. Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin v okviru Knjižne pekarne vse leto pripravlja pakete priporočenega branja, ki jih zaposleni vsebinsko oblikujejo in ponujajo uporabnikom. Poletna knjižnica na klik je to uveljavljeno prakso prenesla in nadgradila v digitalnem okolju. Obstoječi logiki tematskega paketa smo dodali neposreden dostop do digitalnega gradiva, izbira med elektronsko in zvočno obliko knjige ter povezava s platformama COBISS Ela in Audibook.

Takšen postopek je bil smiseln, ker je novi projekt izhajal iz storitve, ki jo knjižnica že izvaja, uporabniki in zaposleni pa poznajo njen algoritem priprave. Digitalna nadgradnja je temeljila na prilagoditvi obstoječe prakse drugemu načinu dostopa. S tem je projekt ohranil povezavo z obstoječim strokovnim delom knjižnice in prepoznavno logiko priporočilnih paketov.
V digitalni različici paketi niso oblikovani le po žanru. Izhodišča so tudi razpoloženje, interes, vsebinska tema in pri mladinskih paketih starostna skupina. Oblikovanih je bilo štirinajst paketov, med njimi Lahkotno poletje, Napeta skrivnost, Klic narave, Domače peruti ter mladinska Pogumni raziskovalec in Prve odločitve.

Izbor je dodatno omejevala zahteva glede formata gradiva, saj vsak paket vsebuje štiri naslove, pri katerih mora biti isto delo dostopno tako v COBISS Eli kot v Audibooku. Za posamezen paket je bilo torej treba hkrati uskladiti vsebinsko skladnost, kakovost gradiva in razpoložljivost na obeh platformah. Uporabnik najprej izbira po temi in bralnem interesu, nato pa se odloči, ali bo naslov bral ali poslušal.

Pri izborih tematskih paketov in priporočilnih seznamov se je iskalo ravnotežje med kakovostjo, berljivostjo, aktualnostjo in razpoložljivostjo gradiva v obeh formatih. Prednost so imeli naslovi, ki jih knjižničarji že sicer strokovno priporočajo in so aktualno zanimivi širšemu krogu bralcev. Iz tega naslova je bila dodatno merilo dostopnost, saj kadar je tiskani izvod izposojen ali zanj obstajala čakalna vrsta, je ravno njegova digitalna različica tista, ki lahko zagotovi takojšen dostop do istega dela.

Spečemo ti paket pa splošno tematsko priporočanje nadgrajuje z individualnim svetovanjem. Uporabnik v spletni obrazec vpiše in opiše svoje bralne želje in druge uporabne podatke. Knjižničar na podlagi vnosov pripravi osebni izbor elektronskega, zvočnega ali tiskanega gradiva. Izbor praviloma posreduje po elektronski poti, način izvedbe pa prilagodi, kadar uporabnik želi priporočilo tiskanih knjig ali tudi izposojo bralnika. Spletni obrazec predstavlja začetno in razmeroma strukturirano fazo svetovanja, nadaljnja izbira pa temelji na strokovni presoji knjižničarja. Čeprav komunikacija ne poteka sočasno, storitev ohranja načela referenčnega pogovora in ohranja enak princip strokovnega svetovanja, razumevanje uporabnikove potrebe (Špoljar, 2025) in možnost nadaljnje interakcije. Spletni obrazec je elektronsko uredil in na spletno stran umestil sodelavec, skrbnik za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

 

4 Podpora uporabnikom in spodbujanje samostojne uporabe

Podpora uporabnikom je bila v projekt vključena kot sestavni del dostopa do digitalnega gradiva. Pri posameznih sklopih Poletne knjižnice na klik je uporabnik poleg navodil za uporabo COBISS Ele in Audibooka seznanjen tudi z možnostjo neposrednega stika s knjižnico. Pomoč je na voljo na različnih stopnjah uporabniške poti. Iz načela dostopnosti je kontaktna točka osrednja Knjižnica Tolmin, ki ima med vsemi organizacijskimi enotami knjižnice najdaljši odpiralni čas. Uporabnikom so poleg osebnega obiska na voljo telefonska pomoč in pomoč po elektronski pošti.

Za samostojno odpravljanje pogostejših težav so bila na spletno stran vključena tudi uradna videonavodila za COBISS Elo in Audibook. To uporabniku omogoča, da posamezen postopek ponovi samostojno in v svojem tempu, knjižnici pa ni treba vzdrževati vzporednih tehničnih navodil, ki bi ob spremembah platform ali posodobitvah zastarala. Videonavodila so namenjena zlasti uporabnikom, ki za samostojno uporabo potrebujejo osnovno usmeritev.

Ob začetku projekta je bilo 9. junija 2026 v Knjižnici Tolmin izvedeno brezplačno svetovanje Prvi kliki v živo: Pomoč pri uporabi COBISS Ele in naprav za elektronske knjige. Izvedle so ga kolegice bibliotekarke iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki COBISS Elo koordinira na nacionalni ravni. Udeleženci so se svetovanja udeležili po predhodni prijavi in iskali rešitve za težave povezane s prijavo, izposojo, prenosom knjige na napravo ali drugimi zapleti pri uporabi. Oblika svetovanja je bila izključno praktična in uporabniki so na lastni napravi izvedli postopek, ki ga bodo morali pozneje ponavljati samostojno.

Poletni izziv poteka od 1. junija do 30. septembra in temelji na številu izposojenih elektronskih in zvočnih knjig. Ob koncu akcije bo knjižnica na podlagi podatkov o izposoji določila člane z največ izposojami elektronskih in zvočnih knjig ter pet najaktivnejših nagradila. Izziv ima pretežno motivacijsko funkcijo in kot nagradni podporni mehanizem usmerja k ponovni uporabi. Uporabnika spodbuja, da digitalno storitev v poletnem obdobju uporabi večkrat in jo vključi v svojo bralno oziroma poslušalsko navado.

5 Promocijske aktivnosti in doseganje uporabnikov

Promocija je povezala spletno stran knjižnice, družbena omrežja Facebook in Instagram, plačano oglaševanje na družbenih omrežjih, elektronske novice, plakate in druga tiskana gradiva ter lokalne medije. Projekt so predstavili na Radiu Primorski val in lokalni televiziji TV Tmin. Plakati, kazalke, brošure in druga promocijska gradiva so bili po pošti ali neposredno posredovani šolam in gimnaziji, domovom za starejše, podjetjem, kulturnim ustanovam, razvojnim organizacijam, občinam ustanoviteljicam ter drugim institucijam v Zgornjem Posočju. Posebej so bile vključene turistične organizacije, turistično-informacijske točke, kampi, letovišča in druga poletna zbirališča. Promocija digitalne storitve je načrtno vstopila tudi v fizična okolja, kjer se zadržujejo potencialni uporabniki.

Osrednje tiskano gradivo je bila 14-stranska brošura formata A5 Poletna knjižnica na klik. Naslovnica vsebuje osnovna navodila in QR-kodo do spletne predstavitve projekta. Osrednji del brošure so tematski bralni paketi z opisi in QR-povezavami do priporočenih naslovov v COBISS Eli in Audibooku. Zadnja stran pa uporabnika usmerja še do obeh platform in spletnega vpisa v knjižnico. Za uporabo na prostem so bili izdelani plastificirani izvodi brošure. Približno petnajst jih je bilo po dogovoru nameščenih v skupnostnih prostorih kampov v Zgornjem Posočju, trinajst pa na lokacijah senikov knjig (SeniKnjig), kjer so bili na senike pritrjeni z vijakom in preprosto verigo. Na teh lokacijah so bile dodane tudi nalepke z neposrednimi QR-kodami do COBISS Ele in Audibooka, tako da je uporabnik lahko izbiral med takojšnjim vstopom v platformo in vnaprej pripravljenimi tematskimi paketi.

Za tuje obiskovalce je bila v angleščini pripravljena in k brošuri pripeta kazalka z dvema QR-kodama, ki vodita do zavihka Knjižnica na daljavo na spletni strani knjižnice. Ta jih usmerja k brezplačnim oziroma prosto dostopnim elektronskim in zvočnim knjigam v tujih jezikih. Prevladujejo vsebine v angleščini, vključeni pa so tudi viri v italijanščini, nemščini in španščini ter posamezni prosto dostopni učbeniki in priročniki. Gradivo, do katerega uporabnike usmerja zavihek z elektronskimi in zvočnimi knjigami v tujih jezikih, ni vključeno v knjižnično zbirko, saj gre za prosto dostopne spletne vire zunanjih ponudnikov. Knjižnica zato njihove izposoje oziroma dejanske uporabe ne evidentira. V tem delu projekt opravlja predvsem informacijsko in posredniško funkcijo, saj uporabnike usmerja k dodatnim virom, ki jih knjižnica sama nima v svoji zbirki. Po zaključku projekta bo informativno preverjeno število obiskov spletnega zavihka, kar bo omogočilo le okvirno presojo zanimanja za to vsebino, ne pa merjenja dejanske uporabe posameznih virov.

Promocijske aktivnosti so bile umeščene tudi v fizični prostor in zbirko knjižnice. Oblikovan je bil bralno-promocijski kotiček v obliki dnevne sobe s knjižnimi omarami, mizami in počivalniki, kjer so bili izpostavljeni brošura, priporočilni izbori in druga gradiva. Izvodi izbranih tiskanih knjižnih naslovov v knjižnici so bili na hrbtih označeni s piktogrami, ki opozarjajo, da je isto delo na voljo tudi kot elektronska knjiga, zvočna knjiga ali v obeh digitalnih oblikah. Takšna oznaka je hkrati informacija za uporabnika in pripomoček zaposlenim pri bralnem svetovanju.

Pri presoji izvedljivosti projekta je pomemben tudi njegov kadrovski in časovni okvir. Vsebinsko zasnovo sta pripravila strokovna sodelavka, zadolžena za nabavo in izbor knjižničnega gradiva, ter direktor knjižnice, pri oblikovanju spletnih vsebin in tehnični izvedbi pa je sodeloval skrbnik informacijsko-komunikacijske tehnologije. Za začetno zasnovo projekta je bilo po oceni porabljenih približno 40 delovnih ur. Nadaljnje aktivnosti so bile večinoma vključene v redno delo zaposlenih, zato delovne ure zanje niso bile evidentirane ločeno in njihovega skupnega obsega naknadno ni mogoče zanesljivo oceniti. Priprava in urejanje gradiv sta tako potekala tudi v času dela na izposojevalnem pultu. Promocijska gradiva za turistične kampe so bila posredovana po pošti, lokacije SeniKnjig pa so bile opremljene ob rednih štirinajstdnevnih obiskih, zato dodatni terenski obiski niso bili potrebni. Takšna organizacija je omogočila, da se je večji del izvedbe vključil v obstoječe delovne procese knjižnice, kar je pomembno tudi pri presoji prenosljivosti modela v druge knjižnice.

6 Evalvacijski okvir in usmeritve za nadaljnje vrednotenje

Ker projekt ob pripravi članka še ni zaključen, njegovih učinkov še ni mogoče zanesljivo presojati. Vrednotenje bi bilo mogoče nadaljevati s ponovitvijo ankete o zadovoljstvu s knjižnično zbirko iz leta 2024. Pri tem bi bilo nujno ohraniti vprašanja prve ankete ter jih dopolniti z natančnejšim sklopom o uporabi digitalnih knjižničnih storitev.

Izhodiščna anketa je pokazala predvsem omejeno prepoznavnost digitalnih storitev in posamezne ovire pri dostopu. Ponovljena anketa bi lahko preverjala spremembe v poznavanju COBISS Ele in Audibooka, deležih uporabnikov posameznih storitev, pogostosti uporabe, vrstah ovir pri dostopu in izposoji ter vnovične razloge za neuporabo.

V vprašalnik bi bilo priporočljivo vključiti tudi vprašanja o tem, kako so uporabniki za storitev izvedeli, ali so uporabili navodila oziroma pomoč knjižnice, ali so po prvi uspešni uporabi storitev ponovno uporabili samostojno ter kateri posamezni sklopi projekta so jim pri tem pomagali. Tako bi bilo mogoče povezati spremembe v uporabi z različnimi vstopnimi točkami projekta.

Primerjava rezultatov obeh izvedb ankete bi omogočila presojo sprememb in učinek projekta. Bi bilo pa pri naslednji izvedbi takega ali podobnega projekta smiselno že pred začetkom določiti nekaj ključnih kazalnikov in način njihovega spremljanja. Poleg pričakovanega dviga izposoje elektronskih in zvočnih knjig, bi med kazalnike sodila tudi stopnja prepoznavnosti digitalnih storitev, prva uspešna izposoja ter ponovna samostojna uporaba. Prvega bi spremljali s statistiko izposoje, drugega z anketnimi podatki, zadnja dva pa s kombinacijo podatkov o izposoji in vprašanj o načinu ter samostojnosti uporabe.

7 Sklep

Izkušnja Poletne knjižnice na klik kaže, da zgolj platforma in število razpoložljivih naslovov nista dovolj za razvoj digitalne knjižnične storitve. Ključno je oblikovanje dostopne poti, po kateri uporabnik dejansko pride do ponujenih vsebin. Strokovno jedro projekta je v povezovanju digitalne zbirke, bralnega svetovanja, tehnične podpore ter fizičnih in spletnih vstopnih točk. Za razvoj projekta je bilo posebej pomembno izhajanje iz že uveljavljenih knjižničnih praks, saj takšen pristop ohranja kontinuiteto storitve in omogoča njeno prilagoditev drugačnim načinom dostopa, branja in poslušanja.

Za druge splošne knjižnice je prenosljiv zlasti način načrtovanja. Nova storitev izhaja iz obstoječe dobre prakse in rednega strokovnega dela. Knjižnica mora najprej le opredeliti uporabniški problem in določiti mesta, kjer uporabnik potrebuje specifično pomoč. Pri prenosu modela je treba posamezne rešitve prilagoditi lokalnemu okolju, zbirki in ciljnim skupinam.

Poletna knjižnica na klik ne bo ostala enkratna poletna akcija. Koncept se bo nadaljeval z Zimsko knjižnico na klik, v okviru katere bo osnovni model projekta prilagojen drugemu sezonskemu kontekstu in manj osredotočen na zunanje vstopne točke. Nadaljevanje je hkrati priložnost za natančnejše načrtovanje evalvacije in preverjanje, ali se večja prepoznavnost digitalnih storitev odraža tudi v njihovi ponovni in bolj samostojni uporabi. Šele primerjava z izhodiščnimi podatki bo omogočila zanesljivejšo presojo sprememb v prepoznavnosti digitalnih storitev in ovirah pri uporabi digitalnega gradiva.

Viri in literatura

Audunson, R., Vårheim, A., Aabø, S. in Holm, E. D. (2007). Public libraries, social capital, and low intensive meeting places. Information Research, 12(4), Article colis20. https://informationr.net/ir/12-4/colis20.html

BibSiSt – statistični podatki o knjižnicah za raziskovalce. (2026). Narodna in univerzitetna knjižnica. https://bibsist.si/Podatki-za-raziskovalce.html

Casselden, B. (2023). Not like riding a bike: How public libraries facilitate older people’s digital inclusion during the Covid-19 pandemic. Journal of Librarianship and Information Science, 55(3), 704–718. https://doi.org/10.1177/09610006221101898

Detlor, B., Serenko, A., La Rose, T. in Julien, H. (2024). A survey of public library-led digital literacy training in Canada: Perceptions of administrators and instructors. Evidence Based Library and Information Practice, 19(3), 23–41. https://doi.org/10.18438/eblip30553

Fournier, M. D. in Ostman, S. (Eds.). (2021). Ask, listen, empower: Grounding your library work in community engagement. ALA Editions.

International Federation of Library Associations and Institutions. (2024). IFLA Internet Manifesto (2024 update). https://www.ifla.org/internet-manifesto/

International Federation of Library Associations and Institutions in United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. (2022). The IFLA-UNESCO Public Library Manifesto 2022. https://www.ifla.org/public-library-manifesto/

Kerrigan, C. E. (2020). The more things change: The role of the independent library in the 21st century [Doctoral dissertation]. University of South Australia. https://www.researchgate.net/publication/341176777_The_more_things_change_the_role_of_the_independent_library_in_the_21st_century

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin. (2026). Letno poročilo o delu Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin za leto 2025. https://www.kcktolmin.si/wp-content/uploads/2026/02/Letno-porocilo-o-delu-KCK-2025-z-izjavo-in-obrazci_za-objavo.pdf

Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin. (2026). Strateški načrt Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin za obdobje 2026–2030. https://www.kcktolmin.si/wp-content/uploads/2026/03/Strateski_nacrt_Knjiznica-Cirila-Kosmaca-Tolmin_2026_2030.pdf

Oldenburg, R. (1999). The great good place: Cafés, coffee shops, bookstores, bars, hair salons, and other hangouts at the heart of a community. Da Capo Press.

Polc, Ž. (26. 11. 2020). Uporabniške poti. Pomagalnik. https://www.pomagalnik.com/web/uporabniske-poti

Ross, C. S., McKechnie, L. E. F. in Rothbauer, P. M. (2006). Reading matters: What the research reveals about reading, libraries, and community. Libraries Unlimited.

Saricks, J. G. (2005). Readers’ advisory service in the public library (3rd ed.). ALA Editions.

Statistični urad Republike Slovenije. (9. 10. 2025). Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, 2025. https://www.stat.si/statweb/News/Index/13908

Špoljar, M. (2025). Smernice za referenčno delo z odraslimi. Mestna knjižnica Ljubljana. https://www.mklj.si/wp-content/uploads/2025/11/Smernice_za_referencno_delo_MKL.pdf

Van der Westhuizen, J. C., Potgieter-Richardson, A. in Rensleigh, C. (2024). Barriers preventing the optimal use of e-books: A South African undergraduate perspective. South African Journal of Information Management, 26(1), Article a1750. https://doi.org/10.4102/sajim.v26i1.1750

Vilar, P., Bon, M., Južnič, P., Kovač, M. in Vodeb, G. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2P874OB

Izjava o uporabi GenUI in UI-podprtih tehnologij pri pisanju

Pri pripravi prispevka je bil uporabljen ChatGPT (GPT-5.6 Sol, OpenAI) kot podporno orodje pri pripravi izvlečka, ključnih besed, oblikovanju navedb literature ter povzetka v tabeli 1 (projektni sklopi, uporabniške ovire in prevladujoče funkcije). Vse predloge, podatke, navedbe in reference je avtor samostojno pregledal, preveril v izvirnih oziroma verodostojnih virih ter po potrebi popravil ali zavrnil. Uporaba generativne umetne inteligence ni vplivala na empirične podatke, strokovne odločitve, temeljno argumentacijo ali zaključke prispevka. Za končno vsebino v celoti odgovarja avtor.