Knjižnična dejavnost v kriznih časih in prost dostop do informacij ob mednarodnem dnevu človekovih pravic
Komisija za prost dostop do informacij in svobodo izražanja od leta 2001 vsako leto organizira okroglo mizo o prostem dostopu do informacij ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembra. Vsaka je namenjena določeni temi, ki je povezana z zagotavljanjem prostega dostopa do informacij in svobode izražanja v knjižnicah, da bi opredelili ovire za prost dostop in poiskali možnosti za odpravo le-teh.
Dogodki v letih 2020 in 2021 so na globalni in lokalni ravni pustili sledi v storitvah vseh vrst knjižnic. Tako smo se v knjižnicah v teh dveh letih soočali z novimi oblikami poslovnega vedenja, kot so socialna razdalja, prepovedi fizičnih srečanj, ki se odražajo v organizaciji predavanj, promocij, izposoje, omejene mobilnosti, vseživljenjskega učenja. Soočamo se s povečanjem izdatkov za programe, ki vključujejo dodatna inovativna orodja informacijske tehnologije. Javni poziv Evropske knjižnične skupnosti je, da je nujno okrepiti izobraževalno in kulturno sfero v državah Evropske unije za prost dostop do informacij in je za to potreben nov finančni okvir, ki bo omogočal več aktivnosti knjižnic na spletu.
Družbena odgovornost: iz časa v čas
Luana Malec (Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja Koper, Biblioteca centrale Srečko Vilhar Capodistria) je v prispevku opozorila na odnos knjižnic do aktualnih socialnih problemov in kriz, ki jih lahko sprožijo dezenformacije in razmer po krizi v Sloveniji, Evropi in drugod, zaradi vse večje digitalizacije družbe, kjer so dejstva pogosto manj objektivna in pod vplivom oblikovanja javnega mnenja s sklicevanjem na čustva ali osebno prepričanje posameznika. V tem okviru je opozorila na odziv knjižnic na množico deziformacij med pandemijo COVID-19 in krizo cepljenja, ki ji je sledila epidemija deziformaciji.
Knjižnice so imele vedno institucionalno in etično obvezo pomagati uporabnikom na različne načine dostopati do zanesljivih in verodostojnih informacij ter tako pomembno prispevati k širitvi verodostojnih informacij in s tem k demokraciji družbe. Vendar je ta zaveza z dvigom dezinformacij vse težja in slovenske splošne knjižnice so na tem področju tudi premalo aktivne. Opozarila je na konflikt med svobodo do informacij in zaščito pravih, znanstveno dokazanih informacij. Pri tem se lahko vprašamo, ali naj knjižnica v svojih prizadevanjih, da omogoča uporabnikom svoboden dostop do informacij, sama izloča lažne informacije oziroma le opozarja uporabnike na le-te? Ali je to v skladu s knjižničarsko etiko?
Izzivi pri usklajevanju dela vseh vrst knjižnic v času krize
Aleksandra Pikić, Dunja Marija Gabriel in Frida Bišćan (Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu) so predstavile razmere in ukrepe v posameznih vrstah knjižnic zaradi preprečevanje in širjenja pandemije, potresov in drugih naravnih nesreč.
V pripravo navodil za delo v izrednih razmerah se je za vse vrste knjižnic aktivno vključila Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu in jih sproti pripravljala in posodabljala. Referentke so natančno predstavile časovnico priprave navodil in vsebino za posamezno vrsto knjižnic.
Dober ugled tudi po krizi: krizno komuniciranje v knjižnicah
Ivančica Đukec Kero in Janja Maras (Knjižnice mesta Zagreba) sta spregovorili o tem, da se knjižnice pogosto srečujejo z večjimi ali manjšimi krizami, ki vplivajo na njihovo poslovanje, sploh pa je tega bilo veliko v zadnjih dveh letih. Kriza tako ni enkraten dogodek, zato sta predstavili krizno upravljanje kot strateški proces, ki ga je nujno načrtovati pred krizo. Predstavitev je izpostavila pomen upravljanja ugleda knjižnice kot zaveze za uspešno krizno upravljanje, torej krizno komuniciranje, saj veljajo knjižnice za zanesljive ustanove, kraji udobja, znanja, informacij, pa tudi konzervativne in tradicionalne ustanove. Izpostavili sta pomen dobre podobe knjižnice, ki pomaga pri kriznem upravljanju in komunikaciji in to je pomembna predpostavka uspešnega kriznega komuniciranja, predvsem s poudarkom na pomenu odnosov z javnostmi in opredelitvi načina kriznega komuniciranja.
Stalno usposabljanje knjižničarjev v kriznih razmerah: izkušnje Centra za stalno strokovno usposabljanje knjižničarjev v Republiki Hrvaški (CSSU) (Antonija Filipeti, Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu). Predavateljica je izpostavila, da se knjižnična skupnost sooča s številnimi izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, pa tudi potresi, ki so prizadeli osrednjo Hrvaško. Z zaprtjem knjižnic je bilo treba ponovno opredeliti številne dejavnosti, ki so jih morali odpovedati in postopoma najti nove načine, metode in oblike njihovega izvajanja. V zvezi s tem je bilo treba zagotoviti tudi kontinuiteto stalnega usposabljanja knjižničarjev, da bi dosegli pogoje za pravočasno in ustrezno uporabo novih znanj in spretnosti v knjižnični praksi.
Do leta 2018 leto je CSSU izvajala večino izobraževanj v živo. Leta 2019 pa so se začeli prilagajati novim okoliščinam. Glede na obstoječo infrastrukturo, večletno prakso in izkušnje pri organizaciji stalnega strokovnega usposabljanja, je bil eden od glavnih izzivov hitro vključevanje novih, aktualnih vsebin v novi obliki v program 2020. Grafično je prikazala statistične kazalce CSSU, povezane z organizacijo stalnega usposabljanja primerjalno pred in med pandemijo ter rezultate ocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj v letih 2020 in 2021. Predstavila je še načrte CSSU za leto 2022.
6.2 Prva hrvaška kontejnerska knjižnica
(Ante Mrgan, Splošna knjižnica in čitalnica Petrinja)
29. decembra 2020 je bil v Petrinji uničujoč potres z močjo 6,2 po Rihterjevi lestvici, ki je razdejal tudi knjižnico. Čeprav so imeli načrte ukrepov za ublažitev dogodkov v primeru npr. poplav, požarov in podobno, tokrat teh načrtov ni bilo mogoče uporabiti. Znašli so se v situaciji, ko so morali županu, ki je imel milijon težav, razložiti, da je knjižnica pomembna in ravno tako nadaljevanje njenega poslovanja. Uspeli so in postavili prvo knjižnico na Hrvaškem, ki deluje v 11 zabojnikih. Ravnatelj je z bogatim slikovnim materialom predstavil posledice potresa v knjižnici in vzpostavitev poslovanja ter spremljajoče težave poslovanja knjižnice v kontejnerjih. Knjižničarji so vložili zares neverjeten trud za vzpostavitev in delovanje knjižnice po potesu.
Uporabniki v virtualnem svetu: program knjižnice za mlade v pogojih pandemije
(Marinko Polović in Sanja Graša, Mestna knjižnica “Ivan Goran Kovačić” Karlovac). Knjižnica za mlade je dislocirani oddelek Mestne knjižnice »Ivan Goran Kovačić« Karlovac. Že 18 let uspešno sodeluje z različnimi lokalnimi združenji, organi lokalne uprave, izobraževalnimi ustanovami, predstavništvi, lokalnimi umetniki in posamezniki z različnih področij. Kakovostne knjižnične storitve za mlade zahtevajo dobro sodelovanje z mladimi uporabniki, zato jih pogosto vključujejo v oblikovanje in izvajanje programa. Knjižnica organizira literarna srečanja z znanimi hrvaškimi pisatelji, različne ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke, literarne kvize in spletne sobe pobega, natečaj kratkih zgodb, praznovanje rojstnih dni, koncerte lokalnih skupin, razstave mladih umetnikov, imajo klub bralcev, delavnice tujih jezikov in kulture.
Predstavili so primere prilagoditve dejavnosti novim razmeram, ki jih je knjižnica prenesla v spletno okolje: fotografsko delavnico »Mobilnik ni le selfie«, ki se je na Facebooku spremenila v fotografski natečaj, iz katerega je nastala najprej digitalna, nato še razstava tiskanih fotografij; natečaj kratkih zgodb za mlade, literarna srečanja. Praznovanja rojstnih dni so potekala na odprtem, kot tudi odprtje razstav, ki so si jih kasneje lahko ogledali v skupinah in ustvarjalne delavnice z omejenim številom udeležencev, na notranjem dvorišču.
Sklepna misel: Knjižničarji morajo sodelovati med sabo in z uporabniki pri reševanju različnih ovir, pri kompromisnih rešitvah v obojestransko korist, da bi izboljšali kakovost vsebine programov, pa tudi same storitve.
Svoboda obveščanja za starejše
(Vesna Crnogorac, VŠSS za pregon in varnost, Niš). Kolegica iz Srbije je izpostavila, da se v spremenjeni družbi zaradi intenzivnega razvoja tehnologij že leta postavlja vprašanje, ali so tradicionalne knjižnice, ki so preživele stoletja, danes dovolj dobre ali pa jih je treba spremeniti, ker se je spremnil tudi način življenja. Odgovorila je, da to je potrebno, vendar pa se pripravljenost na spremembe knjižničnih storitev in prilagajanje novi dobi zdi počasna ter zanjo ne obstaja dovolj motivacije.
Zdajšnje obdobje razmaha informacijske družbe je zgodovinski trenutek, v katerem bo morala splošna knjižnica ponovno prevetriti svojo vlogo med tradicionalno in sodobno. Starejši prebivalci (nad 65 let), upokojeni ali ne, predstavljajo v Republiki Srbiji skoraj 20 % celotnega prebivalstva. Pogosto živijo sami in z nižjo stopnjo digitalne ter medijske pismenosti in so zato marginalizirani, posledično tudi nevključeni v družbeno življenje.
Sodobna knjižnica želi pomagati uporabniku dostopati do informacije javnega značaja. In v tem okviru se lahko knjižničarji odločijo, kako bodo pomagali starejšim dostopati do uradnih informacij, kako razvijati komunikacijo z državnimi organi, jih podpirati pri obvladanju in uporabi novih medijev. Pomoč knjižnic tej skupini prebivalcev (osamljenim, pogosto apatičnim ali dezorientiranim) v Srbiji bi bila dragocena tudi zato, ker bi zagotavljala “socialno pravičnost” in s tem izkazala humanost knjižničnega poklica.
Nova znanja in spretnosti, nov način izvajanja projekta in izobraževanja v virtualnem okolju: Primer FINLIT – Finančna pismenost v splošnih knjižnicah za ciljno skupino 55 +
(Alenka Kavčič Čolić, Milena Bon, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana). V tem prispevku so bile predstavljene izkušnje triletnega projekta FINLIT »Finančna pismenost v splošnih knjižnicah«, sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru programa Erasmus + s ciljem povečanja ravni finančne pismenosti starejših ter razširitve kompetence knjižničarjev in ponudbe splošnih knjižnic z novimi vsebinami in izobraževalnimi metodami.
Knjižnice so idealne za tovrstno izobraževanje, saj so neformalni izobraževalni centri v svoji lokalni skupnosti, še zlasti zlasti na podeželju. Predstavljeno je bilo učno okolje, temelječe na spletnih tečajih (Moodle) ter izobraževalni program (enajst modulov na osnovni in napredni ravni, šest modulov za poučevanje odraslih in pet modulov o spletnih tečajih). Posebna pozornost projekta je namenjena metodam izobraževanja (Kolbov krog izkustvenega učenja) in spletnemu poučevanju, ki je nastalo kot posledica pandemije COVID-19. Izobraževalci imajo v učnem okolju scenarije in drugo dodatno gradivo za izvedbo tečajev.
Sledila je predstavitev zbornikov preteklih dveh okroglih miz (19. in 20.), ki jih je možno naročiti.
Organizator: Hrvaško knjižničarsko društvo, Komisija za prost dostop do informacij in svobodo izražanja.
Programski in organizacijski odbor: Gordana Bjelovarac, Milena Bon, Vesna Crnogorac, Adela Ćurlić, Tea Grašić-Kvesić, Anita Katulić, Iva Pavušek Rakarić, Silvija Perić, Tihana Raseta, Annemari Štimac
Dogodek so podprli: Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške in mesto Zagreb