Knjižnice za prihodnost: nov evropski val “krajev za srečevanje uma”

Zunaj futurističnih steklenih in kovinskih nadstropij De Krook, mestne knjižnice v Gentu, stoji kip: štiri velikanske, svetlo pobarvane figure, ki se tesno nagibajo druga k drugi in se z glavami skoraj dotikajo – kot da si nekaj sporočajo. In res, prav za to gre: za prostor srečevanja naših misli.

De Krook, ki ga je zasnovala ekipa katalonskih in belgijskih arhitektov, so kritiki od odprtja marca 2017, ko je nadomestil vrsto napol zapuščenih, večinoma industrijskih stavb, označili za “povezovalno točko”, “znamenitost” in “kulturni katalizator”.

De Krook ni edini. Tudi osrednja knjižnica Oodi v Helsinkih, Dokk1 v danskem Aarhusu in Deichman Bjørvika v Oslu, vse zgrajene v zadnjih sedmih ali osmih letih, imajo enako vizijo knjižnice: dejansko gre za dnevno sobo za mesto 21. stoletja.

Helsinška galerija Oodi (“Ode”) je bila odprta 18 mesecev po De Krooku, ob stoletnici neodvisnosti Finske decembra 2018. Nova knjižnica je v samo štirih mesecih dosegla milijon obiskovalcev, v začetku leta 2024 pa naj bi jih bilo že 10 milijonov.

Oodi je spektakularna stavba, obložena s 160 kilometri finske smreke in z živimi drevesi v zgornjem nadstropju, v kateri so tudi glasbeni in video produkcijski studii, kino, delavnice in “piflarskega podstrešja”, in je namenjena vsem.

Najnovejšo pridobitev na naraščajočem evropskem seznamu “knjižnic nove dobe” so odprli leta 2020 na obali Osla v bližini mestne opere. V petnadstropni knjižnici Deichman Bjørvika so na voljo kavarna, restavracija, medijske delavnice, dvorana, snemalni studii, mini kino, saloni in igralne cone. “Največja knjižna polica na Norveškem,” je dejal njen takratni direktor Knut Skansen, “je resnično knjižnica za prihodnost.”

Kaj vse ponujajo te nove evropske splošne knjižnice, pa v članku Libraries for the future: Europe’s new wave of ‘meeting places for the mind.’