Knjižnice na pragu novih informacijsko-tehnoloških sprememb

1 Uvod

Več kot deset let aktivno sodelujem v stalnih odborih IFLE. Zaradi področja dela sem od začetka sledila razvoju na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov. To področje med drugim obravnavata dve IFLINI sekciji, v katerih sem sodelovala kot članica stalnih odborov, in sicer: Sekcija za informacijsko tehnologijo (angl. IFLA Information Technology Section) in Sekcija za ohranjanje (angl. IFLA Preservation and Conservation Section). V letu 2021 so me ponovno izvolili v članstvo stalnega odbora Sekcije za informacijsko tehnologijo. V njej sem prvič sodelovala od leta 2007 do leta 2013, ko mi je potekel drugi štiriletni mandat. Takrat sem sekcijo morala zapustiti, ker pravila IFLE ne dopuščajo tretjega zaporednega mandata. Od leta 2013 je sekcija napredovala in oba predsednika, Edmund Balnaves, direktor Prosentient System v Sydneyju, in May Chang, vodja Oddelka za informacijsko tehnologijo Univerzitetne knjižnice v Cincinattiju, sta precej zaslužna za uspešne aktivnosti sekcije na področju najnovejšega razvoja informacijske tehnologije in njene uporabe v knjižnicah.

Pandemija covida-19 je zelo vplivala na večjo prisotnost informacijske tehnologije v vsakodnevnem življenju. V dveh letih smo se knjižničarji in uporabniki zelo dobro seznanili z različnimi spletnimi komunikacijskimi in drugimi orodji ter z različnimi spletnimi storitvami. Dejansko je virtualizacija dokaj spremenila naš način dela in uporabe informacij.

Zmogljivejši računalniški sistemi omogočajo vse večje kapacitete za hranjenje in hitrejši dostop do ogromnih količin podatkov (angl. Big Data). Za njihovo analizo in uporabo se razvijajo orodja, ki temeljijo na strojnem učenju in spadajo že v področje umetne inteligence. Nekateri inteligentni sistemi so v zadnjih letih vse bolj prisotni tudi v knjižnicah. Zaradi hitrega razvoja na tem področju je Evropska unija (in tudi Slovenija) čutila potrebo, da področje regulira. Do sedaj je Evropska komisija na področju umetne inteligence sprejela več dokumentov, na primer Umetna inteligenca za Evropo (COM/2018/237), Spodbujanje evropskega pristopa k umetni inteligenci (COM/2021/205) ali Predlog uredbe o določitvi usklajenih pravil o umetni inteligenci (angl. Proposal for a Regulation laying down harmonised rules on artificial intelligence). Tudi v Sloveniji je bil sprejet Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), hkrati nastajajo tudi združenja ter pobude, kot je AI4SI (https://ai4si.gzs.si/o-nas). Morda se v zadnjih dveh letih zaradi večje virtualizacije in uporabe spletnih storitev veliko bolj zavedamo prisotnosti različnih zvrsti avtomatizacije in uporabe podatkov. Zaradi tega smo tudi bolj dovzetni za vdor v osebno življenje in pozorni na etično uporabo spletnih orodij.

Sekcija za informacijsko tehnologijo pri IFLI spremlja najnovejše smeri razvoja knjižnic in skuša nameniti pozornost tematikam s področja informacijske tehnologije, ki so ključne za knjižnice. V skladu s tem sta bili ustanovljeni dve posebni interesni skupini (angl. Special Interest Group oziroma SIG), in sicer: Posebna interesna skupina za obsežne podatke (angl. Big Data SIG) in Posebna interesna skupina za umetno inteligenco (angl. AI SIG). Slednja, ki tudi pretežno temelji na podatkih oziroma metapodatkih, je bila ustanovljena aprila leta 2022. Njena predhodnica je bila Posebna interesna skupina za semantični splet (angl. Semantic Web SIG), ki je nastala iz Posebne interesne skupine za povezovanje metapodatkov (angl. Linked Data SIG).

Sekcija za informacijsko tehnologijo je letos v sodelovanju s svojimi posebnimi interesnimi skupinami načrtovala organizacijo dveh satelitskih konferenc, v Waterfordu in v Galwayu. (»Satelitska konferenca« je izraz, ki se uporablja za strokovne ali znanstvene konference, ki potekajo pred glavnim kongresom IFLE ali mu sledijo. Pravilo je, da ne sme potekati v razdalji večji od 2000 km od glavne konference.)

Zaradi pandemije in težav z letalskimi družbami je bila udeležba na vseh dogodkih v okviru IFLE občutno manjša, kar je vplivalo tudi na prijave za udeležbo na satelitski konferenci v Waterfordu. Zaradi premajhnega števila prijav, je bila odpovedana, nekatera predavanja smo izvedli na glavnem kongresu v Dublinu. Druga satelitska konferenca, ki jo je Sekcija za informacijsko tehnologijo organizirala s Posebno interesno skupino za umetno inteligenco, pa je potekala na Univerzi v Galwayu. Na konfernco je bilo prijavljenih okoli 50 udeležencev. Mesto Galway je četrto največje mesto na Irskem na zahodni obali irskega otoka približno 200 km od Dublina (Slika 1).

V nadaljevanju bom poročala o satelitski konferenci v Galwayu, nato pa tudi o pomembnejših dogodkih in vsebinah, ki sem jim uspela slediti na kongresu IFLE v Dublinu.

2 Nova obzorja umetne inteligence v knjižnicah (New Horizons in Artificial Intelligence in Libraries), Galway, 21.–22. 7. 2022

Dogodek je organizirala Sekcija za informacijsko tehnologijo skupaj s Posebno interesno skupino za umetno inteligenco. Gostiteljica je bila Knjižnica Univerze v Galwayu. Knjižnica je poimenovana po irskem knjižničarju Jamesu Hardimanu (1782–1855). Knjižničarji na Irskem imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju in razširjanju irskega jezika in književnosti. Na Irskem sta uradna jezika irščina in angleščina, uporabljajo pa tudi irsko gelščino.

Na dvodnevni satelitski konferenci, posvečeni umetni inteligenci v knjižnicah (Slika 2), smo obravnavali različne vidike in posledice novih tehnologij. V nadaljevanju predstavljam povzetke nekaterih zanimivih predavanj, ki sem se jih osebno udeležila. Med predavatelji je bila tudi naša kolegica Mojca Rupar Korošec (NUK), ki je obravnavala etiko na področju umetne inteligence.

Konferenca je bila razdeljena v štiri sklope: umetna inteligenca v praksi, implementacija umetne inteligence, etični vidiki umetne inteligence in strojno učenje.

Začela bom s predavanjem Edmunda Balnavesa (Slika 3), ki je predstavil pregled uporabe in osnove umetne inteligence ter tako povzel celotno srečanje.

Balnaves opredeljuje umetno inteligenco kot »uporabo računalniških sistemov z namenom izvajanja nalog, ki zahtevajo človeški interpretativni poseg«. To naj bi zajemalo: računalniške sisteme za prepoznavo slik, krajev, obrazov ali predmetov; zaznavo govora in avtomatsko prevajanje; analizo obsežnih podatkov in zaznavanje ponavljajočih se vzorcev; kontrolo in upravljanje robotov v fizičnem okolju ter omogočanje dialoga med robotom in človekom. Dejstvo pa je, da umetna inteligenca še ne more nadomestiti človeške kognitivne sposobnosti in se računalniki še ne zavedajo svojega obstoja.

Že vrsto let je umetna inteligenca prisotna tudi v knjižnicah. Najdemo jo v iskalnikih, različnih storitvah za uporabnike, kot so avtomatska pogovorna okna, sistemi za branje, avtomatska izposoja, roboti v različnih funkcijah, pametne stavbe in avtomatizacija sistemov skladiščenja z roboti.

Umetna inteligenca je osnova robotike, saj omogoča odkrivanje ponavljajočih se vzorcev, kontrolo gibanja, procesiranje naravnega jezika in analizo obrazov. Kot primer nadaljnjega razvoja umetne inteligence in njene uporabnosti v knjižnici Balnaves navaja primerjavo s samopostrežno Amazonovo trgovino brez delavcev in blagajn. Vsak izdelek na policah ima določeno težo in številko. Na vhodu v trgovino sistem prepozna kupca in ga takoj poveže z njegovim bančnim računom. Senzorji zaznajo, katere proizvode je kupec vzel, in ob izhodu se stroški nakupa odtrgajo z njegovega računa. Podobno bi lahko delovala tudi knjižnica. Pri nekaterih knjižnicah so knjige že opremljene s čipi, omogočajo tudi avtomatsko izposojo. Če bi dodali še prepoznavo obraza, člani ne bi potrebovali članskih izkaznic. Glede na preteklo izposojo bi lahko sistem priporočal ali obveščal o novih pridobitvah informacijskih virov ipd. Kot je videti, so z večjo količino podatkov inteligentni sistemi zmogljivejši in ponujajo bolj kompleksne storitve. Vendar se pri vsem tem pojavlja vprašanje etičnosti, kajti njihova uspešnost je odvisna od količine zbranih osebnih podatkov, kar pomeni vdor v uporabnikovo zasebnost.

Balnaves navaja, da so pri razvoju umetne inteligence ključni: obsežne količine podatkov, prepoznava vzorcev, obdelava pogovornega jezika in možnost vzporedne predelave obsežnih podatkov. Vendar so pri tem predvsem pomembni kakovost in vir podatkov, ki jih zajamemo, ter strojno učenje vzorcev, ki omogočajo ustvarjanje določenega modela strojnega obnašanja. Ker pa sisteme umetne inteligence razvija človek, lahko zelo vpliva na ustvarjanje pristranskih vzorcev in modelov. Kot primer Balnaves navaja študijo MIT (angl. Massachusetts Institute of Technology) v ZDA, ki dokazuje posledico pristranskosti vzorca, vezanega na spol in barvo kože pri komercialnih sistemih umetne inteligence. Raziskava je pokazala 0,8 odstotka napak pri prepoznavi belopoltega moškega obraza in 34,7 odstotka napak pri prepoznavi obraza temnopolte ženske. Verjetno so v bazo vključevali pretežno podatke in fotografije belopoltih moških, kar je tudi izboljšalo natančnost prepoznave njihovih obrazov. Da bi se tem napakam izognili, je pomembna izbira relevantnih in uravnoteženih podatkov.

Čeprav lahko umetna inteligenca nadomesti nekatere naloge v knjižnicah, ima tudi negativne plati. Med njimi so na primer vpliv na uporabnika z vsiljevanjem določenih informacij in propagando, vdor v njegovo zasebnost in občutek nadzora.

Drugi dan je Edmund Balnaves vodil delavnico, na kateri nam je pokazal osnove programiranja inteligentnega pogovornega okna (angl. chatbots ali digitalni asistenti). To je ena enostavnejših aplikacij, pri katerih predvidi vprašanja uporabnikov in pripravi ustrezne odgovore. Platformo za programiranje je pripravil sam z aplikacijami, ki jih razvija njegovo podjetje Prosentient Systems.

Uvodni nagovor prvega dne je imel Paul Buitelaar, profesor računalništva in namestnik direktorja Instituta za podatkovno znanost irske Nacionalne univerze v Galwayu (Slika 4). Omenil je, da večina mladih trenutno študira za poklice, ki jih čez 20 let ne bo več. Univerze se tega zavedajo in se temu skušajo prilagoditi. Tako se na primer čuti vse večji vdor informacijske tehnologije v študij humanistike. Obsežne digitalne zbirke so postale zbirke podatkov, ki so predmet različnih računalniških analiz. Zgodovinarji lahko z računalniškimi aplikacijami zelo hitro »preberejo« tisoče strani in identificirajo pomembne vzorce, kot so zgodovinske teme ali osebnosti. Metode podatkovnega rudarjenja, vizualizacije podatkov, analiza podob, zvočnih posnetkov in nevronskih mrež pripomorejo k avtomatizaciji raziskovalnih procesov, za katere bi z ročnim delom porabili veliko časa. Buitelaar je tudi razložil, kako delujejo sistemi za prepoznavo podob. Predvsem so v ozadju matematični verjetnostni sistemi in klasifikacije z vektorskimi predstavitvami slik. Računalniške sisteme je treba »naučiti«, da izberejo pravilne vsebine. To je mogoče le z veliko količino podatkov. Opozoril je tudi na nevarnost manipulacij podatkov in dezinformacij, kar je odvisno od namenov ljudi, ki razvijajo sisteme umetne inteligence.

V nadaljevanju sledi pregled nekaterih zanimivih vsebin, ki so bile predstavljene na satelitski konferenci.

AI4LAM / Emmanuelle Bermès (BnF), Neil Fitzerald (Britanska knjižnica), Jean-Philippe Moreaux (BnF) in Céline Leclaire (BnF) (Slika 5).
Skupnost AI4LAM je nastala decembra 2018 na podlagi dogovora med Nacionalno knjižnico Norveške in Univerzitetno knjižnico v Stanfordu v času skupne konference o umetni inteligenci in strojnem učenju v knjižnicah. V letu 2019 so se pridružili še Nacionalna knjižnica Francije (BnF), Britanska knjižnica in Inštitut Smithsonian v Washingtonu in skupaj so oblikovali AI4LAM Secretariat. Pomen akronima AI4LAM je »Umetna inteligenca za knjižnice, arhive in muzeje«. Namen te skupnosti ali združenja je ponuditi okvir za sodelovanje knjižnic, arhivov in muzejev pri organizaciji, razširjanju novic in seznanjanju z umetno inteligenco in njeno uporabo.

V zadnjih treh letih delovanja je AI4LAM oblikoval delovne skupine, ki obravnavajo različne vidike umetne inteligence. Med njimi so Delovna skupina za metapodatke, Delovna skupina za pripravo registra projektov, aktivnosti, naborov metapodatkov in modelov s področja umetne inteligence in podobno. Skupnost AI4LAM sodeluje tudi interdisciplinarno s strokovnjaki s celega sveta, med ostalim tudi na področju etike ter na področju specifičnih zbirk ali storitev. Posebej računajo na sodelovanje s Specialno interesno skupino za umetno inteligenco, ki deluje v okviru IFLINE Sekcije za IT.

---

Umetna inteligenca in analiza podob v Nacionalni knjižnici Francije: opis izkušenj. 2012-2022: Od Alex Net do BNF Datalab / Jean Philippe Moreaux 
Jean Philippe Moreaux je predstavil razvoj na področju digitalne knjižnice Gallica v Nacionalni knjižnici Francije (BnF). BnF je do leta 2010 v okviru Gallice pretežno razvijal besedilne digitalne zbirke. Pozneje se je digitalna knjižnica preusmerila tudi na slikovno gradivo. S projektno dejavnostjo jim je uspelo uvesti nove storitve, npr. GallicaPix in GallicaSnoop. Zavedajoč se potreb raziskovalcev in potrebe po uporabi digitalnih zbirk za različne analize so v letu 2021 uvedli portal Datalab  ter sprejeli strateški načrt za uvajanje programa umetne inteligence do leta 2026 (Artificial Intelligence Roadmap), ki bi takrat postal redna dejavnost knjižnice. Načrt vključuje usposabljanje kadrov, prilagajanje obstoječe informacijsko-tehnološke infrastrukture in upravljanje podatkov ter nove razvojne projekte.

---

Iz besedil do podatkov v bibliografskem zapisu. Prepoznava entitet in povezovanje avtorjev z njihovimi vlogami v navedbah o odgovornosti / Thomas Zaragoza, Aline Le Provost in Yann Nicolas, Abes lab, Francija
Umetna inteligenca je uporabna tudi pri katalogizaciji in vsebinski obdelavi. Raziskovalcem Abes lab je v združenem katalogu francoskih akademskih ustanov s 15 milijoni bibliografskih zapisov uspelo izvleči strukturirane informacije o sekundarnih avtorjih ter na osnovi različnih kod odgovornosti v zapisu MARC ustvariti v skladu z modelom LRM (IFLA Library Reference Model) naslednje podatke glede na točke dostopa: priimek, ime, sorodne povezave in povezava do francoske akademske normativne baze IdRef.

---

Vkrcajte se vsi in pojdite – avtomatizacija predmetnega indeksiranja pri ZBW / Anna Kasprzik
V Leibnizevem informacijskem centru za ekonomijo (ZBW) razvijajo lasten tezaver za področje ekonomije (Stadard-Thesaurus Wirtschaft, STW). Od leta 2000 iščejo načine za avtomatizacijo vsebinske obdelave. V letu 2020 so začeli razvijati aplikacijo za avtomatsko dodeljevanje deskriptorjev, ki se pojavljajo ob iskalni zahtevi na portalu EconBiz. Dodatno so pripravili aplikacijo, ki omogoča povratne informacije dokumentalistom glede na predlagane deskriptorje, kar pospešuje strojno učenje orodja in večjo natančnost iskalnih rezultatov za uporabnika.

---

Avtomatsko indeksiranje z metodami umetne inteligence – vpogled v projekt Nacionalne knjižnice Nemčije / Florian Engel
Tudi v Nacionalni knjižnici Nemčije skušajo razviti metode avtomatskega indeksiranja. V to so bili prisiljeni zaradi dotoka velikih količin spletnih elektronskih publikacij (v povprečju okrog 4000 na dan) in pomanjkanja kadrov. Izhajali so iz nemške normativne baze imen, korporacij in predmetnih oznak Gemeinsame ormdatei (GND).

---

Brez naslova (Heading)? – razvoj popolnoma avtomatiziranega sistema za povezovanje predmetnih oznak / Martin Malmsten, Nacionalna knjižnica Švedske
Malmsten je predstavil možnost razvoja sistema za avtomatsko dodeljevanje predmetnih oznak, ki temelji na metodah strojnega učenja in je natančnejši od tradicionalnih sistemov indeksiranja. Pri ročnem indeksiranju, ki črpa deskriptorje iz kontroliranih slovarjev in klasifikacijskih tablic, je lahko dodeljevanje vsebinskih oznak pristransko zaradi nenehno spreminjajočega se konteksta. Obenem zahteva veliko časa za ustvarjanje in vzdrževanje. Sistem za avtomatsko dodeljevanje predmetnih oznak se ustvarja iz vsebin digitalnih del in omogoča takojšnje ustvarjanje predmetnih oznak. Ta sistem ohranja funkcionalne zahteve tradicionalnega sistema predmetnih oznak, kot npr. možnost povezovanja podatkov. Pri tem se Malmsten sprašuje, ali lahko popolnoma avtomatiziran pristop dopolni, izboljša ali celo nadomesti obstoječe sisteme.

---

Poseben sklop predavanj je bil posvečen etičnosti umetne inteligence. Andrew Cox, profesor na Univerzi v Sheffieldu v Veliki Britaniji (Slika 6), je v prvem dnevu podal uvod o etičnosti umetne inteligence in nato vodil delavnico, na kateri nas je spodbudil k razmišljanju o različnih situacijah, v katerih je bila uporabljena umetna inteligenca. Posledice negativnega vpliva umetne inteligence so lahko: pristranskost podatkov, vdor v zasebnost, ukinjanje delovnih mest, podajanje napačnih informacij zaradi predsodkov (npr. pri avtomatskem pogovornem oknu) itd. Za uspešno delovanje v 4. industrijski revoluciji, ki jo prinaša umetna inteligenca, bomo morali obvladati naslednje veščine: sposobnost reševanja kompleksnih problemov, sposobnost kritičnega mišljenja, ustvarjalnost, menedžment ljudi (angl. people management), sposobnost usklajevanja z drugimi (angl. coordinating with others), čustvena inteligenca, sposobnost presoje in odločanja, storitvena naravnanost, sposobnost pogajanja in kognitivna prilagodljivost.

 3 Svetovni knjižničarski in informacijski kongres Ifle, Dublin, 26.–29. 7. 2022

Letos je kongres IFLE po dveh letih spet potekal v živo (Slika 7). Nekatera predavanja, npr. uvodni nagovori, so potekali tudi na daljavo in so bili dostopni širši javnosti. Ker je covid-19 še prisoten, je bilo za 50 odstotkov manj udeležencev. Bilo nas je okrog 2000. Dodatna novost je skrajšanje trajanja dogodka na tri dni, od torka do četrtka. V ponedeljek so potekali sestanki stalnih odborov sekcij, v petek pa so bili organizirani obiski knjižnic.
Poleg mene sta se iz Narodne in univerzitetne knjižnice kongresa IFLE udeležili še Jasna Malešič in Darija Rozman. Jasna Malešič je bila lani na mednarodni ravni izvoljena za članico stalnega odbora Sekcije za ohranjanje, Darija Rozman pa v stalni odbor Sekcije za predmetno označevanje in dostop (angl. Subject Analysis and Access Section), ki je naslednica Sekcije za klasifikacijo in indeksiranje (angl. Classification and Indexing Section).

Konferenčni center je bil tokrat manjši od tistih v preteklih letih (Slika 8). Predavanja so potekala vzporedno v šestih večjih dvoranah. Za manj obiskana predavanja oziroma za sestanke skupin in stalnih odborov sekcij pa je bilo namenjenih dodatnih sedem konferenčnih sob.

---

V okviru Sekcije za informacijsko tehnologijo smo sodelovali pri različnih sklopih predavanj. Skupaj s Posebno interesno skupino za umetno inteligenco so bili predstavljeni izidi s satelitske konference v Galwayu. Na poslovnem sestanku Posebne interesne skupine za obsežne podatke (angl. Big Data SIG) (Slika 9) pa sta potekali dve predavanji, ki sta bili del odpovedane satelitske konference v Waterfordu.

Na predavanju Podatki znotraj podatkov. Ko »isto« ni več isto (angl. Data Within Data. When the »Same« is Not the Same) je Fenella G. France iz Kongresne knjižnice, ZDA, predstavila raziskavo o evalvaciji nacionalne zbirke, ki so jo izvedli v Kongresni knjižnici od januarja 2019 do aprila 2022. Raziskali so fizične, kemične in vizualne značilnosti okrog 500 enakih knjig, objavljenih med letoma 1840 in 1940, ki so jih hranili v petih večjih raziskovalnih knjižnicah na različnih območjih ZDA. Papir v teh knjigah vsebuje različne stopnje kislosti. Iz kvalitativne in kvantitativne raziskave glede kemične sestave in drugih lastnosti papirja v več kot 2500 knjigah je nastala podatkovna baza z obsežno količino podatkov. Raziskava je opisana na spletni strani: https://nationalbookcollection.org/overview. Zbrani podatki omogočajo natančnejšo analizo in ugotovitev, v katerih obdobjih je bila kakovost papirja knjig slabša. Na podlagi teh podatkov načrtujejo nacionalni načrt varovanja in ohranjanja teh zbirk.

---

Ray Uzwyshyn, Univerza v Texasu, je na predavanju Spletni repozitoriji podatkov iz raziskav, obsežni podatki in infrastrukture umetne inteligence (angl. Online Research Data Repositories, Big Data and AI Infrastructures) razložil velik pomen, ki ga imajo odprti podatkovni repozitoriji za znanost. Kot primer je predstavil repozitorij, ki ga gradijo na Univerzi v Texasu. Z umetno inteligenco je v teh repozitorijih mogoče hitreje najti določene vzorce in modele, ki lahko pripeljejo do novih odkritij. V zvezi s tem je opisal raziskavo na področju kožnega raka. Raziskovalci so zbirali slike različnih karcinomov in ustvarili bazo 129.460 slik 2032 različnih kožnih bolezni. Dodatno so pripravili bazo 1,41 milijona slik za treniranje aplikacije umetne inteligence in klasifikacijo kožnega raka z uporabo nevronskih mrež. Po primerjavi z diagnozami 30 dermatologov z večdesetletnimi izkušnjami so ugotovili, da nevronske mreže veliko bolje zaznavajo razliko med malignim in benignim karcinomom od izkušenih dermatologov. Zato je pomembno, da so podatki iz raziskav dostopni širši znanstveni javnosti. Članek je dostopen na spletni strani.

---

Sekcija za informacijsko tehnologijo je s Posebno interesno skupino za obsežne podatke (angl. Big Data SIG) in s Posebno skupino za digitalno humanistiko in digitalno znanost (angl. Digital Humanities/Digital Scholarship SIG) organizirala sklop predavanj na temo: Pogledi na dostop do in uporabo podatkov v velikem obsegu: izkušnje s terena (angl. Perspectives on Data Access and Use at Scale: Lessons from the Field). V njej so bili obravnavani različni pristopi pri uporabi in delu z obsežnimi podatkovnimi bazami slik, metapodatki in drugimi podatki. V nadaljevanju sledi kratek povzetek.

---

Modeliranje tem na osnovi kadijskih registrov (angl. Topic Modeling on the Kadi Register) / Sümeyye Akça, Univerza Marmara, Turčija
Kadijski registri, nastali od 15. do 20. stoletja, so pomemben vir informacij o družbenem življenju v času otomanskega cesarstva in so zato zelo pomembni za današnje zgodovinarje. Vsaka knjiga opisuje in ocenjuje določen dogodek, ki daje sliko tedanje družbe. Registri so zapisani v obliki knjig v turškem, arabskem in perzijskem jeziku. V zadnjih 50 letih je bilo okrog 100 knjig prepisanih v latinščino in so dosegljive v spletni bazi.

Raziskovalci so digitalizirali latinska besedila in naredili analizo besedil z metodo LDA (angl. Latent Dirichlet Allocation) za modeliranje tem (angl. topic modeling). LDA so izvedli z orodjem, ustvarjenim v Pythonu. Pri modeliranju z LDA vsak dokument predstavlja skupek tem in vsaka beseda predstavlja eno temo. LDA avtomatsko klasificira teme in daje pregled vsebin v analiziranih besedilih.

---

Kontekstualizacija izvajalcev v knjigah o cirkuških poteh in okolje povezanih podatkov (angl. Contextualizing Performers in Circus Route Books: Linked Data Entities and the Open Data Environment) / Angela Yon, Državna Univerza v Illinoisu, ZDA
Angela Yon je predstavila zadnjo fazo štiriletnega projekta Korak naprej: digitalizacija več kot 100-letnih knjig cirkuških poti, ki sta jo financirala ameriški Svet za knjižnične in informacijske vire (CLIR) in Fundacija Andrew W. Mellon. V tej fazi želijo doseči naslednje cilje:
1) vsem podatkom iz raziskav omogočiti odprti dostop in ponovno uporabo ter optimalno najdljivost. V ta namen bodo normalizirali (poenotili) pridobljeni seznam navedenih imen cirkuških izvajalcev, jih vključili v normativno bazo imen Kongresne knjižnice (NAR) in v bazo Wikidata;
2) raziskati in zapisati geografske koordinate individualnih cirkuških poti, ki so opisane v knjigah;
3) pripraviti vizualizacijo zbranih podatkov, tudi v obliki virtualne razstave, ki vključuje kratke pripovedi, slike, interaktivni časovni pas, zemljevid poti, zgodovinske železniške poti in podatke o prebivalstvu. Pri tem bodo uporabili tudi podatke iz drugih zgodovinskih zbirk.

---

Repozitoriji podatkov iz raziskav za odpiranje znanosti: analiza metapodatkovnih shem (angl. Research Data Repositories for Opening of Science: Metadata Schema Analysis)  / Juan Miguel Palma Pena, Nacionalna avtonomna univerza Mehike (UNAM)
Da bi bili podatki iz raziskav čim bolj dostopni in uporabni, je pomembno, da njihovi digitalni repozitoriji uporabljajo enake metapodatkovne sheme kot za publikacije. S temi bi bila najdljivost večja in omogočena tudi izmenjava metapodatkov z drugimi repozitoriji. Juan Miguel Palma Pena je predstavil analizo različnih metapodatkovnih shem, med ostalimi tudi OpenAIRE, Research Data Alliance in Dublin Core.

---

Digitalna humanistika in digitalizacija malezijskih rokopisov (angl. Digital Humanities and Digitisation of Malay Manuscripts: Mapping Factors Reasoning Literature and Proposed Framework) / Nor Hasni binti Che Hassan in Wan Satirah Wan Mohd Saman, Tehnološka univerza MARA, Malezija
Namen raziskave raziskovalcev Tehnološke univerze MARA je preučiti in razumeti odnos med digitalno humanistiko in dejavniki, ki lahko vplivajo na izvajanje digitalizacije malezijskih rokopisov v knjižnicah.
Malezijski rokopisi so bili napisani v pisavi jawi in izvirajo iz obdobja od 16. do začetka 20. stoletja, ko so v Malezijo prispeli prvi tiskarski stroji. Z deskriptivno-kvalitativnim pristopom (intervjuji, opazovanja in analiza dokumentov) so raziskali metode obdelave teh rokopisov v petih izbranih knjižnicah v Maleziji.

---

Drugi sklop predavanj je Sekcija za informacijsko tehnologijo organizirala v sodelovanju s Sekcijo za predmetno označevanje in dostop (angl. Subject Analysis and Access Section). Tema sklopa je bila: Agile v knjižnici: metode in orodja za projektni menedžment, sodelovanje in inovacije (angl. Agile in the Library: Methods and Tools for Project Management, Collaboration and Innovation).

Metoda Agile temelji na štirih vrednotah in dvanajstih načelih, ki jih je leta 2001 sprejelo 17 ameriških računalniških programerjev. Nanašala so se na načrtovanje in dokumentiranje razvojnih ciklov pri razvoju računalniških programov. Dejansko so to bila načela projektnega menedžmenta, zato so bila že tedaj uporabna tudi za druga področja delovanja in organizacije. Iz teh načel je po dvajsetih letih Agile znana metoda, ki omogoča večjo avtonomijo manjših skupin ali posameznikov v skupnem projektu ter izboljšanje rešitev s skupnimi prizadevanji vseh sodelujočih v skupinah. Poleg tega je za Agile značilna velika prilagodljivost spremembam v okolju glede zahtev strank, načrtovanja sistemov in razumevanja problemov, ki jih je treba rešiti.

Agile se je izkazala kot kulturna vrednota in v časih pandemije je omogočala usklajeno delovanje posameznikov na oddaljenih lokacijah.

Danes mnoge knjižnice uporabljajo načela Agile pri uvajanju novih aplikacij, nekatere tudi na področju vodenja. Agile dojema organizacijo kot živi organizem, sestavljen iz manjših enot, ki se med seboj povezujejo za dosego skupnih ciljev. Vsaka enota oziroma posameznik je avtonomen in lahko izvaja druge metode organizacije glede na potrebe zvrsti dejavnosti, ki jo izvaja. S to metodo se daje večji pomen ljudem, njihovim interakcijam, komunikaciji, motiviranju in zaupanju. Tako se organizacija lažje prilagaja spremembam okolja.

Za uspešno izvajanje načel Agile so razvili računalniška orodja za projektni menedžment. Ta omogočajo razdelitev projekta ali naloge z določenim končnim ciljem na manjše korake, določitev jasne vloge in odgovornosti sodelujočih ter opredelitev potrebnih postopkov za doseganje končnega cilja/ciljev. S takšno projektno organizacijo je zagotovljeno boljše spremljanje izvajanja projektnega načrta skozi celotni ciklus izvedbe projekta.

Pri tem sklopu smo izvedeli več o izkušnjah v Knjižnici in informacijski službi Univerze v Stellenboschu, Južnoafriška republika, pri razvoju integriranega knjižničnega sistema v knjižnici Kenneth Dike Univerze Ibadan, Nigerija, in pri digitalni transformaciji v ameriški Konfederaciji knjižnic Ivy Plus in v splošnih knjižnicah Združenega kraljestva. Več o tem na spletni strani.

---

Posebno zanimiv sklop je bil posvečen transformativnim pogodbam v knjižnicah: Uporaba transformativnih pogodb: ali res povečujejo dostop do raziskav? (angl. The Use of Transformative Agreements: Do They Increase Access to Research?) 
Transformativne pogodbe z založbami predstavljajo prehod iz sistema publiciranja, v katerem je treba posebej plačati za objavo v odprtem dostopu, na sistem, ki s plačilom naročnine vključuje ne le dostop, temveč tudi objavo v odprtem dostopu. To pomeni, da raziskovalcem za svoje objave ni treba več plačevati APC (angl. Article Processing Charges).

Colleen Campbell, Ádám Dér, Kai Geschuhn in Ana Valente, Družba Max Planck, Nemčija, v prispevku Kako transformativni dogovori spreminjajo knjižnice? (angl. How are transformative agreements transforming libraries?) ugotavljajo, da transformativni dogovori vplivajo na spremembe v politiki poslovanja knjižnic, predvsem na področju interakcije z založniki, raziskovalci in njihovim vodstvom. Navajajo tudi šest gonilnikov transformacije knjižnic, ki vplivajo na prehod znanstvene publicistične dejavnosti v odprti dostop. Prispevek je dosegljiv na spletni strani.

---

Patiswa Zibani, Nevena Tomic in Mira Greene, Univerza Kralja Abdullaha za znanost in tehnologijo (KAUST), Savdska Arabija, v prispevku Pogajanje za transformativni dogovor samostojnih organizacij: kontekst, izzivi in možnosti Knjižnice KAUST (angl. Negotiating Transformative Agreements as an Individual Institution: KAUST Library’s Context, Challenges, and Prospects) so predstavili izkušnjo Univerze KAUST pri dogovorih z založniki. Pri tem podpirajo tri različne pristope pri zagotavljanju odprtega dostopa, in sicer: zeleni in zlati odprti dostop ter odprti dostop prek transformativnih pogodb z založbami. Ugotovili so, da je samostojno pogajanje z založniki pri objavah v odprtem dostopu mnogo težje od pogajanj v okviru konzorcijev. Pogosto so se srečevali s težavami, kot so problematično spremljanje informacij o oddanih, sprejetih ali objavljenih člankih pri transformativnih pogodbah, pomanjkanje sredstev za kritje stroškov APC-jev, nezadostna ozaveščenost raziskovalcev za publiciranje v odprtem dostopu in pomanjkanje kadrov za urejanje dogovorov odprtega publiciranja. Prispevek je dosegljiv na spletni strani.

---

Nicola Bieg, Informacijski center za znanost in tehnologijo Leibniz (TIB), Nemčija: Pogajanja o preobrazbenih sporazumih v Nemški nacionalni knjižnici za znanost in tehnologijo – »poročilo s terena« (angl. Negotiating Transformative Agreements at the German National Library of Science and Technology – A “field report”) 
TIB izvaja funkcijo nemške nacionalne knjižnice za znanost, tehnologijo, arhitekturo, kemijo, informatiko, matematiko in fiziko. V tej vlogi ima mandat za vodenje 42 knjižničnih konzorcijev in pogajanja v njihovem imenu z založniki. V prispevku so opisane izkušnje pri konzorcijskih pogajanjih in kako so sčasoma prešli iz navadnih v različne vrste transformativnih pogodb z založniki. Prispevek je dosegljiv na spletni strani.

---

Kulturni večer v knjižnici dlr Lexlcon

Kot običajno je vsako leto v okviru kongresa IFLE organiziran družabni dogodek oziroma kulturni večer, ki je priložnost za seznanjanje udeležencev z lokalnim in nacionalnim kulturnim okoljem ter gastronomskimi običaji. Potekal je v knjižnici dlr LexIcon v mestecu Dún Laoghaire, ki je od Dublina oddaljen 10 km (Sliki 10 a, b).

Knjižnica je bila odprta leta 2014, stavba je bila nagrajena kot poseben arhitekturni dosežek. Tedensko gostijo okrog 10.000 obiskovalcev. Knjižnica je prostor za skupnost in v njej potekajo tudi različni kulturni dogodki.
Med kulturnim večerom je vsako nadstropje knjižnice obravnavalo določeno temo, npr. pritličje je bilo posvečeno stoletnici romana Jamesa Joycea Ulikses. Tu sta nas spremljala igralca v oblačilih iz Joyceovih romanov. V tretjem in četrtem nadstropju so izvajali tradicionalno glasbo na harfah. Peto nadstropje pa je bilo posvečeno irskim mitom in legendam. Pred knjižnico pa so postavili oder, na katerem so godli irsko glasbo in plesali tradicionalni riverdance.

---

Obisk splošnih knjižnic v Wexfordu in Arklowu

Obiski knjižnic so potekali 29. julija 2022. Ob tej priložnosti sem obiskala splošni knjižnici v mestih Wexford in Arklow.

Wexford je zanimivo obmorsko mesto, ki so ga po pričevanju župana ustanovili Vikingi leta 1066. Kraj jim je bil tako všeč, da so ob prihodu zažgali vse tri ladje, da se ne bi mogli več vrniti. Te tri ladje so prisotne na vseh grbih pokrajine (Slika 11).

Wexford je rojstni kraj nagrajenih avtorjev Johna Banvilla in Colma Toibina ter Eoina Colferja, avtorja otroške serije Artemis Fowl. Iz tega mesta je tudi prvi ameriški admiral, John Barry, ki je osnoval ameriško mornarico (Slika 12).

To je glavna knjižnica v okrožju Wexford, v katerem živi približno 50.000 prebivalcev. Knjižnica je zelo pomembna za skupnost in ponuja zelo raznovrstne storitve, kot so programi za otroke s posebnimi potrebami, različne dogodke za otroke in prebivalce okrožja, rodoslovne in digitalne storitve. Književnost je za prebivalce Wexforda zelo pomembna. Zato tudi knjižnica pogosto organizira pogovore z avtorji in bralne ure (glej Slike 14 a, b, c, d).

 

V bližini je tudi Nacionalna operna hiša, v kateri je doma priznana festivalska opera Wexford (Sliki 15 a, b).

Druga knjižnica, ki sem jo obiskala, je bila knjižnica v mestu Arklow (Slika 16). Odprli so jo leta 2016 in ima 950 kvadratnih metrov površine v dveh nadstropjih. Knjižnica je odličen primer sodelovanja z lokalno oblastjo. V pritličju sta knjižna zbirka, namenjena izposoji, in prostor za bralne ure. V prvem nadstropju je glasbena soba, v kateri je na voljo več glasbenih instrumentov, ki so jih dobili z donatorskimi sredstvi (Slike 17 a, b, c, d). Knjižnica jih izposoja za šest mesecev. V prvem nadstropju so tudi razstavni prostor, delovna soba in računalniški prostor.

S pregledom knjižnic zaključujem svoje poročilo o dogodkih v okviru IFLE na Irskem. Po dveh pandemijskih letih je bila prava osvežitev ponovno srečati kolege, s katerimi smo bili v stikih le na daljavo. Rada bi se zahvalila Narodni in univerzitetni knjižnici in Evropski komisiji (projekt EODOPEN), ki sta mi omogočila udeležbo na obeh dogodkih v okviru IFLE.

Naslednji kongres IFLE bo potekal v Rotterdamu na Nizozemskem od 21. do 25. avgusta 2023.