Knjižnice na področju uveljavljanja človekovih pravic – pravica do izobraževanja in avtorske pravice
Hrvaško knjižničarsko društvo, Komisija za prost dostop do informacij in svobodo izražanja ter Komisija za avtorsko pravo in odprti dostop so organizirali 22. okroglo mizo o prostem dostopu do informacij na temo Knjižnice na področju uresničevanja človekovih pravic – pravica do izobraževanje in avtorske pravice. Dogodek je potekal 9. decembra 2022 v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zagreb.
Zaključki okrogle mize:
1. Na podlagi Direktive 2019/790/EU o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. št. 111/2021) je vsem knjižnicam (pa tudi zavodom kulturne dediščine) dana možnost zagotavljanja dostopa do digitalizacije velikemu delu fonda brez avtorjevega dovoljenja za dela, ki niso več dostopna na trgu po običajnih prodajnih poteh, vključno s (starejšimi) prevodi tujih del. Seveda ob izpolnjevanju vseh predpogojev in upoštevanju omejitev, navedenih v čl. 17 in 191, ki še vedno v celoti varujeta pravice avtorjev. Knjižničarji, kot skrbni varuhi tako dediščine kot avtorskih pravic, si želimo čim bolj jasnih, čim bolj natančnih in standardiziranih protokolov za digitalizacijo avtorskih del, ki jih na trgu ni, s posebnim poudarkom na enotnejših postopkih preverjanja običajnih prodajnih kanalov in razumnega prizadevanja, pa tudi stalno strokovno (pravno) pomoč za hitro razrešitev dilem.
2. Čeprav se je odnos do odprtega dostopa in izvajanja politik OD v EU bistveno izboljšal in obstaja želja avtorjev in ustanov, ki za njimi stojijo, da bi zagotovili popolnoma prost dostop do znanstvenih informacij, njihovo deljenje v vseh jezikih s pravico ponovne uporabe, zapletenost in neenotnost predpisov ustvarjajo nepotrebno zmedo. Cilj projekta, kot je Retain, in rezultatov raziskav, izvedenih v njem, je pomagati avtorjem, ustanovam in založnikom, da izboljšajo razumevanje svojih pravic, da čim prej sprejmejo načela njihove hrambe, ob tem pa odločno zagovarjajo uporaba odprtih licenc (CC BY) in nenehen pritisk na spremembe predpisov o avtorskih pravicah, ki bi knjižnicam omogočile boljši dostop in uporabo avtorskih del, pri čemer je še posebej pomembno in nujno zagotoviti javnosti dostop do izvirnih znanstvenih informacij.
3. Da bi lahko uresničili idejo popolnoma odprte znanosti, z vsemi viri, potrebnimi za zagotavljanje trajno prostega dostopa, brez kakršnih koli omejitev in postavljanja pogojev za dostop in uporabo, je potrebna jasna nacionalna politika in za njeno uresničitev je nujen načrt odprte znanosti s samovzdržno infrastrukturo in stabilnim financiranjem, predpisi, ki ščitijo in zavezujejo vse udeležence, še posebej tiste, ki financirajo raziskave z javnimi sredstvi, da so rezultati teh raziskav prosto dostopni, brez odlašanja, takoj po objavi.
4. Gospodarske krize (ena za drugo), vojna žarišča (lokalizirana, a stalno prisotna), grozeči ekološki kolaps, pandemija bolezni COVID-19 so kljub izjemnemu tehnološkemu napredku in povečanemu obsegu razpoložljivih informacij in podatkov pokazali, kako ranljiva je sodobna družba in koliko je najboljši civilizacijski domet (demokratična družba, svoboda misli in izražanja, spoštovanje ne le temeljnih človekovih pravic) izpostavljen napadom, manipulaciji, uničevanju in razpadu. Prizadevno krpanje lukenj v informacijah in informacijski pismenosti vseh družbenih skupin (od otrok in neizobraženih do odraslih in visoko izobraženih) je na nenehnem udaru neke krize, ki poglablja ne le digitalni razkorak, kakorkoli se knjižničarji (pa ne le knjižničarji) trudijo tega zmanjševati, širi pa se tudi med širšo in akademsko skupnostjo ter ustvarja razmere, primerne za rast nezaupanja tako v znanost kot v izobraževanju.
Dejavnost ne le visokošolskih knjižnic, temveč tudi šolskih in splošnih knjižnic na primarni ravni je nenadomestljiva v vlogi mostu med posameznimi družbenimi skupinami. Razpoložljivost brezplačnih orodij za ustvarjanje novih vsebin, tako besedilnih kot multimedijskih in avdiovizualnih gradiv, vsakomur omogoča svobodo ustvarjanja. Ustvarjanje dobrega pa s seboj prinaša tudi produkcijo slabega – dezinformacij, lažnih novic, sintetičnih medijev, v ozadju katerih stojijo družbeno pogubni nameni destabilizacije držav (manipulacija z volitvami), ogrožanja javnega zdravja (antivaxxerska gibanja) ali »obče smisel” (teorije zarote o ravni zemlji).
Kulturne spremembe niso nujne le v znanstveno-raziskovalnem delu, kjer je treba težiti k sodelovalni znanosti, ne pa k tekmovalnosti, kjer financiranje znanosti, katere naloga je vleči civilizacijo naprej, ne nazaj, ne sme biti pogojena (s količino proizvodnje ), ampak zagotovljena, skupaj s spremembami v sistemu ocenjevanja znanstvenih člankov. Kulturna sprememba je potrebna tudi v pristopu in komunikaciji visoke znanosti z lokalnimi skupnostmi, »neznanstvenimi« družbenimi skupinami običajnih državljanov različnih stopenj izobrazbe in pismenosti. Potreba po dostopu do znanstvenih podatkovnih zbirk, člankov ipd. je lahko pretežno akademska skupnost, a vsak nov uporabnik (vključno s šolskimi in splošnimi knjižnicami) nastane šele, ko mu je omogočen dostop do informacij, ki jih ne sme imeti ali sploh ne ve, da obstaja, niti ne ve, da bi lahko in smel dostopati do njih. Po definiciji je dolžnost knjižničarja zbirati, obdelovati, urejati, ohranjati, varovati in dajati na voljo – biti most ali vsaj graditelj mostu.
5. Strah pred izgubo pravice do lastnega avtorskega dela, strah pred kršitvijo avtorskih pravic drugih, strah pred tehnologijo, strah pred napakami pri zagotavljanju dostopa in kaznovanjem, so razlogi, zakaj projekti, kot so Retain, Iniciativa HR-OOZ, slovenski Nacionalni portal odprte znanosti, FF Open Press in različne digitalne zbirke, kot je spletna zbirka virov Človekove pravice (NSK in HAW), objavljena 9. decembra 2022 itd. Vseživljenjsko izobraževanje se začne v vrtcu, medtem ko se osnovne človeške vrednote najbolje naučijo z zgledom. Pogum za obrambo integritete in verodostojnosti znanstveno utemeljenih informacij ni samo v enem znanstveniku, temveč v celotni znanstveni skupnosti, pogum za pomoč pri doseganju prostega dostopa pa ne bi smel biti na hrbtu enega knjižničarja, temveč celotne knjižnične skupnosti. Izvajanje pritiskov z obeh strani za zagotovitev pravne zaščite tako avtorjev kot uporabnikov znanstvenih informacij za uresničevanje pravice do izobraževanja in s tem do dejanske svobode mnenja ter njegovega izražanja, je nujno in neizogibno. Celovitost in resničnost resničnosti vsak dan spodkopava vedno večja produkcija sintetičnih medijev, še večja nevarnost pa je v trenutku, ko se bo umetna inteligeca (UI) preusmerila v proizvodnjo sintetičnih znanstvenih informacij in postavila pod vprašaj ne le avtorske pravice, ampak avtorstva samega ter s tem dostopa do verodostojnih in resničnih znanstvenih informacij.
Podrobnejša predstavitev poteka in vsebine okrogle mize
Na začetku sta Edita Bačić in Alka Horvat namenili nekaj besed v spomin preminuli članici programskega odbora iz Srbije Vesni Crnograc. Spomnili sta na njen prispevek kot borki za človekove pravice v Srbiji in s tem tudi k vsebini organiziranih okroglih miz v Zagrebu.
Javna priobčitev del, ki niso dostopna na trgu v hrvaških knjižnicah
Dragutin Nemec, Knjižnica Pravne fakultete Univerze v Zagrebu
Predstavitev je bila osredotočena na največjo priložnost za knjižnice v EU in na Hrvaškem doslej, ki temelji na Direktivi 2019/790/EU o digitalnem trgu in Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, da dajo na uporabo javnosti velik del svojih knjižnih zbirk in gradiva tako, da jih digitalizirajo in ne da bi morale zato zaprositi za dovoljenje imetnike avtorskih pravic. Ena najpomembnejših sprememb direktive in zakona se nanaša na dela, ustvarjena v EU, ki so še vedno avtorsko zaščitena, vendar niso več dostopna na trgu po običajnih prodajnih poteh in jih lahko knjižnice digitalizirajo ter neposredno posredujejo javnosti, tj. uporabnikom, preko spleta, z določenimi predpogoji in koraki, predvsem z različnimi preverjanji in objavo predhodne namere na portalu Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Omenjena so bila vprašanja o jasnejši opredelitvi pojmov, kot so “razumen trud” in “običajni prodajni kanal” v predpisih ter kakšne so bile različne pretekle izkušnje držav članic EU in EUIPO glede tega. Da bi se strokovna javnost seznanila s to veliko možnostjo in jo lahko tudi praktično izvajala, bi bilo nujno standardizirati postopke in merila, ki bi bili jasna vsem knjižnicam na Hrvaškem.
Kako lahko avtorji obdržijo pravico do razpolaganja z znanstvenimi dela in jih čim bolj prosto delijo?
Iva Melinščak Zlodi, Knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu
Retain je projekt (izvajajo ga IFLA, LIBER in SPARC Europe v okviru širšega triletnega programa Knowledge Rights 21), ki se je začel leta 2022 pod vodstvom organizacije SPARC Europe z namenom raziskati stanje, stališča in prakse (med znanstvenimi založniki, ustanovami in avtorji znanstvenih člankov) v zvezi z možnostjo, da avtorji obdržijo pravico do razpolaganja s svojimi avtorskimi deli in njihovo souporabo pod pogoji odprtih licenc, ki so strojno berljive in razumljive ljudem. Pri tem je predavateljica opozorila, da temu sledi tudi trenutni način podeljevanja nagrad. Raziskave kažejo, da je zapletenost zakonodaje in založniških praks, povezanih z avtorskimi pravicami, ena glavnih ovir za prosto deljenje in ponovno uporabo znanstvenih publikacij. V okviru projekta bodo izvedene raziskave med predstavniki ustanov in avtorji ter pregled aktualnih praks med »velikimi« svetovnimi založniki ter med odprto dostopnimi revijami. Rezultati raziskave bodo pomagali oblikovati kampanjo, ki bo skušala izboljšati poznavanje avtorskih pravic med avtorji, ustanovami in založniki ter odpraviti ovire za brezplačno deljenje. Pri predstavitvi je opozorila na tri načine objavljanja v znanstvenih časopisih (diamantno, zeleno in zlato) in različnih rešitvah v zakonodaji in primerih v Evropi na nivoju financiranja. Pri uveljavljanju avtorskih pravic bi lahko avtorji v odnosu do založnikov uporabljali dva načina: ustanova, v kateri je avtor zaposlen, je lastnica avtorskih pravic ali avtor sam iztrži pogoje.
Potrebe po komercialnih zbirkah podatkov splošnih in šolskih knjižnic
Aleksandra Pikić Jugović, Dunja Marija Gabriel, Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu
Pridobivanje, dostopnost in uporaba tujih komercialnih baz podatkov je ena od novih in kakovostnih informacijskih storitev, ki jih lahko splošne in šolske knjižnice zagotavljajo svojim uporabnikom. Zagotavljanje dostopa do zbirk elektronskih revij in knjig ter bibliografskih baz podatkov lahko postane njihova nova storitev, ki bi razširila ponudbo informacijskih virov, možnosti tematskega iskanja in izobraževanje uporabnikov za digitalne kompetence.
Pilotna raziskava je bila izvedena jeseni 2021 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu na pobudo in v sodelovanju s Hrvaškim knjižničarskim društvom (Sekcija za splošne knjižnice in Sekcija za šolske knjižnice), je pokazala, da obstaja potreba za tuje baze podatkov. Rezultati raziskave so pokazali, katere e-vire potrebujejo knjižnice, katera področja/kategorije naj pokrivajo, kakšna naj bi bila dostopnost (v knjižnici ali na daljavo), v celotnem besedilu ali kot bibliografski podatek in/ali povzetek ter interes potencialnih uporabnikov za organiziranje konzorcija za pridobitev e-virov in možnost financiranja nabave komercialnih baz podatkov.
Glede potreb po bazah podatkov v splošnih in šolskih knjižnicah ter zagotovitev sredstev za nabavo je treba opraviti še tržne raziskave ter izvesti izobraževanje zaposlenih.
Vloga Iniciative HR-OOZ pri zagotavljanju in razvoju odprte znanosti v Republiki Hrvaški
Bojan Macan, Center za znanstvene informacije Instituta Ruđer Bošković
Predavatelj je razložil pojem odprte znanosti, pomen, aktivnosti, metode, oblak odprte znanosti EU. Pobuda za hrvaški oblak odprte znanosti (HR-OOZ) je rezultat dolgoletnega dela številnih deležnikov v sistemu znanosti in visokega šolstva v Republiki Hrvaški na temah, povezanih z odprto znanostjo. HR-OOZ predstavlja organizacijsko in tehnološko okolje, ki bo spodbujalo in omogočalo odprto znanost v Republiki Hrvaški, zagotavljanje virov in storitev, potrebnih za zbiranje, obdelavo in shranjevanje podatkov, ter trajnostni dostop in ponovno uporabo in deljenje raziskovalnih podatkov. Glavni cilji pobude so ustanovitev HR-OOZ in priprava predloga nacionalnega načrta odprte znanosti ter predlogov določb o odprti znanosti v novem Zakonu o visokem šolstvu in znanstveni dejavnosti. V ta namen sta bili imenovani dve delovni skupini z opredeljenimi nalogami in pričakovanimi rezultati: ena skupina se ukvarja z definiranjem strukture in načel, rezultat bosta dva dokumenta (Pravilnik in Merila), druga skupina pa bo pripravila predlog ustanovitve sveta za odprto znanost za omenjeni zakon, nacionalni načrt in nacionalno politiko odprte znanosti, katerih sprejem bo HR-OOZ predlagal Ministrstvu za znanost in izobraževanje.
Odprta znanost in informacijska pismenost kot spodbuda za demokratični razvoj družbe: uporaba načel odprte znanosti v Sloveniji
Miro Pušnik, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Edini slovenski referent se je dotaknil odprte znanosti, demokracije ter kaj lahko pri tem naredijo visokošolske knjižnice v Sloveniji v sodelovanju s splošnimi knjižnicami in njihovo razvejano infrastrukturno mrežo. Gospodarska in finančna kriza na začetku tisočletja, epidemija bolezni COVID-19 in nazadnje ruska agresija na Ukrajino so pokazale, kako ranljiva je v resnici svetovna skupnost. Po drugi strani pa smo priča izjemnemu tehnološkemu napredku. Odprta znanost, odprto izobraževanje, spoštovanje medsebojnih razlik, solidarnost med različno razvitimi okolji morajo zagotavljati trajnostni razvoj skupnosti in vseh njenih potencialov. Visokošolske knjižnice imajo osrednjo vlogo mostu med posameznimi družbenimi skupinami, odgovorno vlogo pri ravnanju z raziskovalnimi podatki, kot podatkovni skrbniki tudi skrb za deljenje podatkov. Predstavil je situacijo v Sloveniji: Resolucijo o znanstvenoraziskovalnem delu in inovacijah, Strategijo Slovenije 2030, financiranje, nacionalni portal odprte znanosti, DiRROS data, nacionalni observatorij za občansko znanost …
Knjižnica kot podpora digitalnemu založništvu – FF Open Press
Željka Salopek, Knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu
FF Open Press je računalniško okolje Filozofske fakultete v Zagrebu od leta 2019, kjer izhajajo digitalne izdaje knjig in zbirk del, ki jih izdaja fakulteta (FF Press) in njene organizacijske enote (oddelki in inštituti). V knjižnici koordinirajo izdajanje in svetujejo, kako izdati e-knjigo. Izdaje so objavljene v odprtem dostopu pod licenco Creative Commons CC-BY-NC-ND. Cilj je redno objavljanje novih in postopno objavljanje starejših edicij v digitalni obliki. Fakulteta z avtorji sklene založniško pogodbo. Na platformi so na voljo avtorske knjige, zborniki, zborniki konferenc in učbeniki. Pomen dostopnosti te literature se je pokazal predvsem v času pandemije, ko je bila knjižnica zaprta, pa tudi po njenem odprtju – ko je pouk še potekal na daljavo in veliko uporabnikov knjižnice ni bilo v Zagrebu.
Digitalne veščine na voljo vsem
Marija Šimunović, Knjižnično-dokumentacijski center Ekonomske fakultete v Zagrebu
Avtorica je v svoji predstavitvi poudarila pomen vseživljenjskega izobraževanja, še posebej digitalne pismenosti v današnji digitalni dobi, in glede na izzive, s katerimi smo knjižničarji obdani kot informacijski strokovnjaki in državljani. Predstavila je nekaj brezplačnih orodij in programov, ki so na voljo v odprtem dostopu. Spregovorila je o pomenu prepoznavanja vsebin na spletu, opozorila na koncept sintetičnih medijev (globoki ponaredek=deepfake, s katerim v angleščini poimenujemo sintetične medije, v katerih je oseba na obstoječi sliki ali videoposnetku zamenjana s podobo nekoga drugega) ter orodij za manipulacijo multimedijskih vsebin. Predstavila je najpogostejša orodja, ki se uporabljajo pri širjenju dezinformacij, lažnih novic in vsebin, ustvarjenih s tehnologijo globokih ponaredkov (deepfake). Predstavila je še nekaj orodij za odkrivanje lažnih vsebin, ki lahko pomagajo oceniti verodostojnost takih vsebin (FotoForensics; obratno iskanje slik; vtičnik za preverjanje InVID; Youtube DataViewer) in pri tem poudarila vlogo knjižničarjev pri ozaveščanju ter opozarjanju uporabnikov na možnost manipuliranja z digitalnimi informacijami. Na koncu je predstavila še nekatera brezplačna orodja za ustvarjanje avdiovizualnih vsebin, ki so enostavna za uporabo in lahko pomagajo pri ustvarjanju zanimivih gradiv za potrebe knjižnice – plakatov, predstavitev ali zanimivih interaktivnih gradiv za uporabnike (Canva, Powton, Actionbound, Doodle, Survey Monkey, Kahoot).
Šolske knjižnice in poučevanje v omrežnem okolju ali kako požare gasimo vsaj 250-krat
Josip Strija, Gimnazija Petra Preradovića Virovitica
Začetek izvajanja ukrepov v pandemičnih okoliščinah je mnoge ujel nepripravljene ter jih postavil v nezavidljivo vlogo začetnikov pri krmarjenju za delo na daljavo, komuniciranju in sodelovanju v omrežnem okolju ter obvladovanju različnih orodij in aplikacij. Šolski knjižničarji so, lahko rečemo, vse dočakali več kot pripravljeni, zato se je ponovno potrdila že skoraj pregovorna teza o knjižničarjih, ki znajo in zmorejo vse – svoje znanje so nesebično delili v kolektivih, organizirali virtualne vsebine glede na potrebe: virtualne sejne sobe, razrede, sodelovalne skupine, prostore za druženje in komunikacijo.
Hrvaški šolski knjižničarji vse intenzivneje delajo na aktivnem vključevanju v učne procese v okviru šolskega kurikula. Ob tem se spreminjajo tudi zbirke šolskih knjižnic, vse bolj pa se usmerjajo v pridobivanje virov informacij v digitalni obliki in oblikovanje različnih spletnih virov znanja. To so potrdili šolski knjižničarji v najzahtevnejšem času prehoda na študij na daljavo in ustvarili več kot 250 virtualnih knjižnic ter s tem sprožili pravi mali plaz sprejemanja digitalnih vsebin v svojih kolektivih brez strahu pred novim in v zelo kratkem času uspeli nuditi veliko podporo pedagoškemu procesu in vsem njegovim deležnikom.
Šolski knjižničar, ki povezuje konce, ki jih ločuje digitalni razkorak, v času izzivov in sprememb predstavlja graditelja mostov, ki bo z znanjem in sposobnostmi uspešno premagoval ovire ter v nezavidljivih okoliščinah dosegal zavidljive rezultate. Izobraževanje in razvoj osebnih digitalnih kompetenc so se izkazali kot rešitev v vseh vrstah odnosov med učitelji in tehnologijo, med učenci in tehnologija ter med učitelji in učenci.
Razpoložljivost virov o človekovih pravicah
Tatijana Petrić, Univerza v Zagrebu, Osrednji knjižnični koordinacijski urad in Dolores Mumelaš, Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu
Človekove pravice so pomembna tema in se pojavljajo v vseh segmentih človekovega delovanja ter bivanja ter so opredeljeni z mednarodnimi akti, kot sta Splošna deklaracija človekovih pravic in Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, skozi zgodovino pa so se spreminjali in razvijali, da bi se prilagodili različnim potrebam skupnosti, kar je odraz velikih sprememb v družbi.
Glede na zastopanost človekovih pravic v uradnih publikacijah je ta tema tudi v središču pozornosti Komisije za državno informiranje in uradne objave. Slednja je v sodelovanju s Hrvaškim arhivom spleta (HAW) Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu, pripravila izbrane vire na temo človekovih pravic. S tem Komisija uresničuje enega najpomembnejših ciljev svojega delovanja, to je omogočanje dostopa do uradnih publikacij in državnih informacij ter njihova promocija tako v strokovnih knjižničarskih krogih kot v širši družbeni skupnosti.
Tematske zbirke so zajete hrvaške spletne vsebine, ki jih trajno arhivirajo v HAW. Člani Komisije so za namene oblikovanja zbirke preiskali spletne vsebine, povezane s človekovimi pravicami, ki vključujejo strani državnih organov, organov lokalne samouprave ter nevladnih društev in organizacij. Poleg celotnih spletnih strani so bili zbrani deli spletnih strani ter izdaje (PDF) nacionalne in mednarodne zakonodaje ter elektronskih knjig, ki so jih izdale vladne in nevladne organizacije.
Sodelovanje Komisije in HAW je omogočilo, da so rezultati te zahtevne naloge, ki jo je prevzela Komisija, vidni kot tematska zbirka Človekove pravice na enem mestu, znotraj ene zbirke pomembnih spletnih vsebin s področja človekovih pravic. Vrednost zbirke je poleg trajne hrambe tudi njena dostopnost – vsa vsebina je odprto dostopna in enostavna za iskanje. Zbornik služi tako informiranju javnosti kot tudi dopolnjevanju in pridobivanju znanja na temo človekovih pravic.
