Knjižnice kot zagovornice kulturnih pravic: pogled na kulturo, dediščino in razvoj v letu 2022
Kultura določa način, kako komuniciramo med seboj; opredeljuje način razumevanja naše preteklosti in zagotavlja okvir za to, kako vidimo svoje mesto v svetu. Pomen človekovih pravic v razvoju, ki temelji na temeljih vzajemnega spoštovanja in odprtega dialoga, mora imeti v središču kulturni element. Pri tem so ključni akterji knjižnice.
Knjižnice so zagovornice kulturnih pravic, kar pomeni, da so bistvene za ohranjanje pravice vseh ljudi do sodelovanja v kulturnem življenju.
Kot globalni glas knjižnic si IFLA prizadeva vnesti knjižnično perspektivo v razprave in procese v zvezi z mednarodno kulturno politiko. Leto 2022 predstavlja pomembne priložnosti za vključitev glasov knjižnic in poudarjanje knjižnic kot deležnikov v kulturnem sektorju. UNESCO bo postavil kulturno politiko v ospredje s sklicem Unescove svetovne konference o kulturnih politikah in trajnostnem razvoju Mondiacult 28. do 30. septembra 2022 v Mexico Cityju.
Generalna skupščina Združenih narodov je obdobje 2022-2032 razglasila za Mednarodno desetletje avtohtonih jezikov. Ta pobuda, ki jo vodi UNESCO, poziva k nujnemu ukrepanju na nacionalni in mednarodni ravni za ohranjanje, oživitev in spodbujanje avtohtonih jezikov – na podlagi Agende 2030 za trajnostni razvoj.
Leto 2022 bo obeležena 75. obletnica partnerstva Unesca in IFLA, kar predstavlja priložnost za pregled zgodovine odnosov in predvidevanje prihodnjega sodelovanja.
IFLA je septembra 2021 sodelovala na 2. Svetovnem forumu o globalni politiki spomina na svet, ki si je prizadeval za pripravo okvira za zmanjševanje tveganja nesreč in kriznega upravljanja kot sredstva za trajno ohranjanje dediščine.
Na podlagi tega se IFLA osredotoča na leto 2022 s ciljem prepoznati priložnosti za izmenjavo in/ali soustvarjanje znanja, strokovnega znanja in virov z Unescom za pomoč pri strategijah zmanjševanja tveganja in obvladovanja nesreč. Vzporedno se oddelek IFLA za ohranjanje in izbrani centri PAC lotevajo prilagajanja obstoječih smernic in standardov za pomoč pri izvajanju – vključno s standardi, ki se nanašajo na pripravljenost na nesreče in upravljanje.
IFLA se aktivno ukvarja s podnebnimi spremembami – zlasti z mrežo Climate Heritage Network z namenom prispevka kulture k varovanju človekovih pravic pri podnebnih akcijah.
Novoustanovljeni Svetovalni odbor za kulturno dediščino (CCH) od septembra 2021 razpravlja o prednostnih nalogah in oblikuje akcijski načrt, ki vključuje projekte, ki podpirajo strategijo IFLA in mednarodno udejstvovanje ter spremljajo ključna vprašanja na področju kulturne dediščine.
Izboljšanje strokovne prakse pri ohranjanju kulturne dediščine ima pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju, da bo svetovna kulturna dediščina ostala dostopna za vse. IFLA centri za varovanje in ohranjanje (PAC) še naprej vodijo projekte, ki obravnavajo posebne izzive in prednostne naloge v regijah, pomagajo pri splošni krepitvi zmogljivosti med knjižnicami v svojih regijah in delijo svoje znanje na mednarodni ravni.
Več v novicah IFLA.
Novice povzela: Milena Bon (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: logo IFLA