Izvleček

Prispevek predstavi izkušnje z udeležbo na tematskem in kontaktnem seminarju Erasmus+ (TCA) o možnostih knjižnic kot ponudnic izobraževanja odraslih v Bruslju v Belgiji. Dogodek je združil 70 zaposlenih v knjižnicah iz 25 evropskih držav. Poudarjene so bile priložnosti, ki jih knjižnicam ponujata program Erasmus+ in EPALE. Dogodek je ponudil veliko priložnosti za iskanje partnerjev, razvoj projektnih idej in izmenjavo izkušenj med sodelujočimi. Namen prispevka je predstaviti ključne vsebinske poudarke dogodka, jih umestiti v širši evropski kontekst ter slovenskim knjižnicam ponuditi uporabne informacije in spodbudo za vključevanje v projekte Erasmus+ in mednarodno sodelovanje.

Ključne besede: Erasmus+, tematski seminarji, TCA, Mestna knjižnica Ljubljana, izobraževanje odraslih, splošne knjižnice, EPALE, dobre prakse, mednarodno sodelovanje.

Uvod

Splošne knjižnice imajo na področju izobraževanja odraslih v Evropi pomembno vlogo. Ne delujejo več zgolj kot prostori dostopa do gradiva, temveč kot odprta učna okolja, skupnostna središča in prostori za formalno, neformalno in priložnostno učenje. Evropske kulturne in izobraževalne politike to vlogo prepoznavajo, kar se izraža tudi v programih, kot sta Erasmus+ in platforma EPALE.

V okviru programa Erasmus+ potekajo tematski in kontaktni seminarji (TCA), ki so praviloma namenjeni organizacijam in posameznikom z različnih področij izobraževanja in usposabljanja ter mreženju, iskanju partnerjev in razvoju projektnih idej. Eden redkih tovrstnih seminarjev, ki se je vsebinsko v celoti osredotočil na knjižnice, je bil dogodek TCA Erasmus+ Program & EPALE: a window of opportunities for Public Libraries, as Adult Education Providers, namenjen raziskovanju vloge knjižnic kot ponudnic izobraževanja odraslih ter razmisleku o tem, kako lahko evropsko sodelovanje prispeva k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Med 25. in 28. novembrom 2025 je dogodek v Bruslju združil več kot 70 predstavnikov knjižnic iz 25 evropskih držav. Udeleženci so bili predvsem praktiki, zaposleni v različnih vrstah knjižnic. Iz Slovenije smo bili štirje predstavniki, in sicer iz Mestne knjižnice Ljubljana, Knjižnice A. T. Linharta Radovljica, Narodne in univerzitetne knjižnice ter Medobčinske knjižnice Žalec. Organizator je bila nacionalna agencija za Erasmus za francoski del Belgije AEF Europe. Udeležba na dogodkih TCA je (so)financirana prek Evropske unije, v Sloveniji prek slovenske nacionalne agencije za Erasmus+, CMEPIUS.

Namen tega prispevka je predstaviti ključne vsebinske poudarke dogodka, jih umestiti v širši evropski kontekst ter slovenskim knjižnicam ponuditi uporabne informacije in spodbudo za vključevanje v projekte Erasmus+ in mednarodno sodelovanje.

Struktura, cilji in pristop

Izobraževanje odraslih in sodelovanje v projektih Erasmus+ ima močno razsežnost medkulturnosti, trajnosti, demokratičnosti in spoštovanja raznolikosti. To pri svojem delu spoštujejo tudi organizatorji seminarjev TCA in konkretni primeri tega so vidni že pri praktičnih odločitvah: izbira hotela z zelenim certifikatom, »zelena« darila za udeležence (bombažne vrečke, steklenice za večkratno uporabo), konferenčne priponke brez plastike, močna digitalna razsežnost pri organizaciji in izvedbi dogodka (Padlet, spletno glasovanje, spletne ankete, videi, interaktivna gradiva) ter prosta dostopnost vseh gradiv.

Delo je bilo dinamično in organizirano tako, da smo lahko aktivno sodelovali in ohranjali pozornost, kljub temu da je dogodek dolgo trajal. Aktivnosti so bile kombinacija različnih oblik dela: frontalnih predstavitev (PL2030, Erasmus+ in EPALE), dveh okroglih miz (mednarodni in politični vidiki, primeri dobrih praks), delavniškega dela, pri čemer smo že pred dogodkom izbrali teme, predstavitev dobrih praks udeležencev, obisk knjižnice B3 v Liègeu ter mreženje in neformalno druženje.

Slika 1: Coline Deghorain iz nacionalne agencije za Erasmus+ predstavlja skupna pravila za sodelujoče na dogodku TCA (foto: Simona Šinko)

Že v uvodnem delu seminarja so bila postavljena skupna pravila in izhodišča – potrpežljivost pri komunikaciji v jezikih, ki niso materni, spoštovanje mnenj, točnost pri udeležbi in vzajemna pomoč. Ta pravila so ustvarila prijeten okvir dela, ki ga je vzdrževala kombinacija aktivnosti organizatorjev in angažiranosti udeležencev, kar je prispevalo k dobremu počutju, povezanosti in konstruktivnemu sodelovanju vseh prisotnih.

Za knjižničarje je ta pristop še posebej relevanten, saj vsak, ki želi sodelovati v programu Erasmus+ kot izobraževalec odraslih, potrebuje razumevanje teh načel – medkulturnosti, trajnosti, demokratičnosti in vključevanja. To so konkretni primeri, ki jih lahko prenesemo v svoje delo in vključimo v projektne predloge tako pri načrtovanju aktivnosti kot pri oblikovanju mednarodnih partnerstev.

Od izziva do projektne ideje – tematske delavnice Erasmus+

Eden izmed ciljev dogodka je bil opolnomočenje udeležencev za sodelovanje v programu Erasmus+, od prepoznavanja problema do same priprave projektne prijavnice. Ključne izzive knjižnic na področju izobraževanja odraslih smo obravnavali na šestih tematskih delavnicah, zasnovanih tako, da so udeležence vodile od refleksije o lastni praksi do oblikovanja konkretnih idej za prihodnje projekte Erasmus+. Takšen pristop je omogočil povezovanje izmenjave izkušenj s praktičnim razmislekom o možnostih mednarodnega sodelovanja.

Izbrane teme so bile vsebinsko neposredno povezane s prioritetami programa Erasmus+ in aktualnimi izzivi knjižnic. Razumemo jih lahko kot področja, probleme, potrebe, prioritete, ki jim imamo v knjižnicah, in jih lahko obravnavamo v okviru projektov Erasmus. Organizatorji so izbrali šest tem:

• Doseganje specifičnih ciljnih skupin (starejši, osebe s posebnimi potrebami, zaporniki, migranti, socialno prikrajšani, osebe z nizko pismenostjo, prebivalci ruralnih območij) ter razvoj ustreznih strategij, orodij in pristopov.
• Izzivi digitalizacije in novih tehnologij, vključno z digitalno in medijsko pismenostjo, digitalno vključenostjo, umetno inteligenco ter uporabo novih orodij v knjižnicah.
• Knjižnice kot prostori dobrega počutja in duševnega zdravja, vključno z vlogo literature pri osebnem razvoju in krepitvi socialne povezanosti.
• Preoblikovanje knjižnic v tretje prostore in skupnostna središča, ki spodbujajo participacijo, sodelovanje in aktivno državljanstvo.
• Prispevek knjižnic k ciljem trajnostnega razvoja in razvoj koncepta zelenih knjižnic.
• Kompetence knjižničarjev 21. stoletja, zlasti potreba po stalnem strokovnem razvoju, interdisciplinarnosti ter razvoju novih storitev in orodij za uporabnike.

Delo je potekalo v dveh krogih, v katerih smo udeleženci izbirali med tremi temami, tako da je vsak sodeloval na dveh različnih tematskih delavnicah. Znotraj posamezne tematske delavnice pa je potekalo delo v več manjših, mednarodno sestavljenih skupinah s po štirimi do šestimi udeleženci. Največ zanimanja je bilo za knjižnico kot tretji prostor (36 udeležencev) in za doseganje specifičnih ciljnih skupin (30 udeležencev).

Slika 2: Udeleženke tematske delavnice o doseganju specifičnih ciljnih skupin (foto: Patricia Huyghe)

Od refleksije do projektne ideje

Delo na tematskih delavnicah je bilo dobro strukturirano, z vnaprej postavljenimi vprašanji in moderirano tako, da smo se držali časovnih okvirov in prišli do konkretnih predlogov. Sam postopek je uporaben za knjižnice, ki same ali skupaj s partnerji razmišljajo o prijavi kakšnega projekta.

Vsaka tematska delavnica je sledila enotni metodologiji, ki je udeležence sistematično vodila skozi proces:

• individualne refleksije,
• primerjalne razprave v manjših skupinah,
• snovanja konkretnih idej za projekte Erasmus+ KA1 ali KA2.

Udeleženci smo najprej individualno razmišljali o trenutnem stanju v svojih knjižnicah glede na izbrano temo: kaj že deluje dobro, kje so izzivi in potrebe ter kakšne spremembe bi si želeli doseči. V nadaljevanju smo v manjših mednarodno sestavljenih skupinah delili svoje izkušnje, prepoznavali skupne izzive in si izmenjevali primere dobrih praks. Na tej osnovi je vsaka skupina oblikovala eno konkretno idejo za potencialni projekt Erasmus+. Skupno je nastalo 18 projektnih predlogov za aktivnosti KA1 in KA2.

Vsak udeleženec je potem izbral enega izmed 18 oblikovanih projektnih predlogov in zadnji dan smo v skupinah projektne predloge nadgrajevali. Za izbrano idejo smo razmišljali o potrebah, ciljih, rezultatih, virih, evropski dodani vrednosti in projektnih rezultatih. Torej o elementih, ki so tudi sestavni deli obrazcev za prijavo projektov. Skupinsko delo je omogočilo poglobljeno delo v zvezi z izbranimi idejami in hkrati spodbudilo oblikovanje prvih neformalnih projektnih partnerstev.

Med nastalimi idejami je bil na primer predlog za projekt mobilnosti osebja (KA1), osredotočen na krepitev digitalnih kompetenc knjižničarjev, s posebnim poudarkom na uporabi umetne inteligence v knjižničnem okolju. Mobilnosti bi omogočile usposabljanje zaposlenih v knjižnicah z razvitimi praksami na področju UI in udeležbo na relevantnih tečajih, pridobljena znanja pa bi bila po vrnitvi prenesena v delo z uporabniki in v razvoj novih storitev knjižnic. Druga ideja pa je bila zasnova sodelovalnega partnerstva (KA2), usmerjenega v udejanjanje demokratičnih vrednot v knjižnicah ter njihovo vlogo kot prostorov aktivne participacije uporabnikov. Projekt bi bil namenjen razvoju skupne metodologije ter pripravi priročnika oziroma smernic za izvajanje participativnih praks in državljanskih aktivnosti v knjižnicah.

Slika 3: Delovni list za razvoj in konkretizacijo projektne ideje (vir: AEF Europe)

Izkazalo se je, da so številni izzivi, s katerimi se srečujemo knjižnice v različnih državah, presenetljivo podobni, hkrati pa je bila poudarjena dodana vrednost mednarodnega sodelovanja, ki ga omogoča program Erasmus+. Delavnice niso bile zgolj prostor razprave, temveč so se iz strokovnih razmislekov že oblikovali zametki prihodnjih projektov. V drugih delih seminarja pa so bile natančno predstavljene možnosti, ki jih knjižnicam ponujata program Erasmus + in Epale, skupaj s prijavnimi roki.

Strukturirano in načrtno mreženje kot del programa

Dogodki TCA so namenjeni iskanju partnerjev, zato je bil velik poudarek na mreženju med udeleženci in vzpostavljanju temeljev za prihodnje sodelovanje. Za podporo povezovanju je bil oblikovan skupni Padlet s kontaktnimi podatki in kratkimi predstavitvami vseh udeležencev, ki bo na voljo še leto dni po zaključku dogodka. Organizator je na podlagi informacij, ki smo jih udeleženci pred dogodkom vnesli v spletni vprašalnik, za vsakega pripravil osebni predstavitveni plakat (iz katere institucije prihaja, na katero dejavnost ali projekt je najbolj ponosen ter kakšna sodelovanja išče). Plakati so bili obešeni v prostoru, kjer je potekal seminar, udeležencem pa so bili ves čas na voljo tudi samolepilni listki, ki so jih lahko kadarkoli dodali na posamezne plakate kot povabilo k nadaljnjemu stiku ali sodelovanju.

Slika 4: Predstavitveni plakati (vir: AEF Europe)

Mreženje so dodatno spodbujali različni formati strukturiranega druženja, kot so več krogov »speed datinga« (hitrih zmenkov), delo v vedno novih skupinskih kombinacijah ter kratke predstavitve v parih (npr. najljubše knjige ali aktivnosti knjižnice, na katere so udeleženci najbolj ponosni). Takšen pristop je močno olajšal navezovanje prvih stikov in spodbujal nadaljnje pogovore tudi zunaj organiziranih aktivnosti. Skupni odmori, obroki, kulturne aktivnosti in oblikovana skupina WhatsApp so omogočili tudi neformalno izmenjavo izkušenj in pogovorov. Takšna premišljena zasnova dogodka se je izkazala kot zelo učinkovita in uporabna za razvoj prihodnjih projektnih partnerstev in dolgoročnega mednarodnega sodelovanja med knjižnicami.

Vzpostavljeni osebni stiki s kolegi iz evropskih držav in pridobljen seznam institucij in kolegov, ki jih v knjižnicah zanima mednarodno sodelovanje, ter seznam njihovih izkušenj in zanimanj na tem področju so najbolj dragocen rezultat udeležbe na dogodku.

Program Erasmus+ in EPALE za knjižnice

Pomemben del seminarja je bil namenjen spoznavanju programa Erasmus+ in platforme EPALE (Electronic Platform for Adult Learning in Europe/Spletna platforma za učenje odraslih v Evropi), z namenom da udeleženci prepoznajo povezave med svojim vsakodnevnim delom v knjižnicah, razvojnimi potrebami institucij ter možnostmi, ki jih ponujata. Program Erasmus+ in EPALE sta pomembna podporna mehanizma za knjižnice za področje izobraževanja odraslih, tako zaposlenih v knjižnicah kot tudi uporabnikov. Oba podpirata strokovni razvoj, mednarodno učenje in dolgoročno sodelovanje ter knjižnicam omogočata tudi dostop do finančnih virov.

V tem prispevku navajamo samo osnovni okvir, vse možnosti so podrobneje predstavljene v drugih virih (Erasmus+, 2026; Šinko, 2024; Šinko in Močilnikar, 2024), nacionalne agencije za Erasmus+ pa redno organizirajo izobraževanja in predstavitve. Temeljni dokument za vse, ki želijo sodelovati v programu, je Vodnik za prijavitelje programa Erasmus+, ki vsebuje podrobne informacije o ciljih, prioritetah, vrstah aktivnosti (KA1, KA2), pogojih za sodelovanje, merilih za izbor in upravičenih stroških ter je hkrati namenjen tudi pogodbenikom, saj jasno opredeljuje obveznosti po odobritvi projekta, pravila izvajanja, poročanja, spremljanja kakovosti ter razširjanja rezultatov (Erasmus+, 2026, str. 74–81; 124–143; 413–432).

V okviru programa Erasmus+ se knjižnice v projekte na področju izobraževanja odraslih vključujejo predvsem prek dveh ključnih ukrepov: KA1 – mobilnosti osebja in učečih se (KA121, KA122), ki omogočajo strokovna usposabljanja, sledenje na delovnem mestu in skupinske mobilnosti učečih se, ter KA2 – partnerstva za sodelovanje (KA2), namenjenih razvoju vsebin, orodij, metod in skupnih pristopov v sodelovanju z evropskimi partnerji (Erasmus+, 2026).

Platforma EPALE knjižnicam in knjižničarjem:

• omogoča deljenje primerov dobrih praks, projektov in strokovnih prispevkov s področja izobraževanja odraslih;
• ponuja vidnost dejavnosti knjižnic v evropskem prostoru in krepi njihovo prepoznavnost kot izobraževalnih institucij;
• je vstopna točka za iskanje partnerjev za projekte Erasmus+;
• podpira strokovno refleksijo in učenje prek blogov, novic, dogodkov in tematskih razprav;
• povezuje knjižnice z drugimi organizacijami s področja izobraževanja odraslih, kulture in skupnostnega razvoja;
• omogoča objavljanje vsebin v nacionalnih jezikih in angleščini, s čimer dosega širše občinstvo.

Slovenske splošne knjižnice imamo s sodelovanjem v programu Erasmus+ in tudi uporabo platforme EPALE precej izkušenj in se aktivno vključujemo v vse aktivnosti, ki jih omogoča. V začetku leta 2026 imajo akreditacijo za področje izobraževanja odraslih (KA 121) štiri slovenske splošne knjižnice, in sicer Mariborska knjižnica, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Knjižnica Šmarje pri Jelšah in Mestna knjižnica Ljubljana. V začetku leta 2026 tudi kratkotrajne projekte mobilnosti (KA 122) izvaja več knjižnic, in sicer Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Valvasorjeva knjižnica Krško, večjega izmed njih tudi Združenje slovenskih splošnih knjižnic. Izkušnje imamo tudi s partnerstvi za sodelovanje (KA 2), in sicer v Mestni knjižnici Ljubljana (Šefman, 2025a), Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož, Knjižnici Bena Zupančiča Postojna, Mestni knjižnici Kranj (Svetelj, 2025) in tudi v drugih. To je samo delni pregled slovenskih knjižnic, ki smo priložnosti Erasmus+ že prepoznale in jih uporabljamo. Slovenskim knjižnicam, ki se za sodelovanje šele odločajo, je tako na voljo tudi veliko možnosti za izmenjavo izkušenj znotraj naše stroke v Sloveniji.

Primeri dobrih praks – obisk knjižnice B3 Liège

V program je bil vključen tudi obisk inovativne frankofonske knjižnice B3 – Centre de ressources et de créativité v Liègeu, ki velja za enega vidnejših primerov sodobne knjižnice kot večnamenskega skupnostnega in ustvarjalnega središča.

Slika 5: Notranjost knjižnice B3, Liege (foto: AEF Europe)

B3 deluje kot integriran prostor, ki združuje tri vsebinsko in funkcionalno povezane centre. Osrednji del je Resource Centre s približno 8000 m² površin, namenjenih različnim knjižničnim zbirkam, učnim, študijskim in skupnostnim prostorom. Zasnova poudarja odprtost, fleksibilnost in možnost uporabe prostora za zelo raznolike potrebe uporabnikov – od individualnega učenja do skupinskega dela in javnih dogodkov. Imajo bogato artoteko in zbirko družabnih iger.

Drugi pomemben del je Creative Hub, približno 800 m² velik ustvarjalni prostor, namenjen umetniškemu izražanju, zlasti na presečišču pisanja in digitalnih tehnologij. Prostor omogoča eksperimentiranje, razvoj ustvarjalnih projektov ter povezovanje kulture, tehnologije in izobraževanja, kar je v skladu z vlogo knjižnic kot spodbujevalk ustvarjalnosti in vseživljenjskega učenja.

Tretji element B3 je Business Incubator, ki vključuje pisarne za začasni najem in coworking prostore. Ta del knjižnice odpira zanimivo razsežnost povezovanja knjižnic z lokalnim podjetniškim okoljem ter podpira razvoj idej, projektov in sodelovanja med različnimi akterji v skupnosti.

B3 je primer, kako se lahko cilji izobraževanja odraslih, digitalnih kompetenc, kulturne participacije in skupnostnega razvoja učinkovito povežejo v enoten koncept, ki je hkrati lokalno relevanten in evropsko primerljiv. Čeprav gre za projekt, ki po obsegu in financiranju presega zmožnosti večine slovenskih knjižnic, ponuja ključne usmeritve. Koncept povezovanja knjižnice, ustvarjalnega centra in podjetniškega inkubatorja je lahko model za razmislek o tem, kako lahko tudi v manjšem merilu okrepimo sodelovanje z lokalnimi podjetji, start-upi ali kulturnimi društvi in v obstoječih prostorih ustvarimo »mikro-B3« prostore in sodelovanja.

Erasmus testimonies – deljenje izkušenj iz prakse

Del programa je bila okrogla miza Erasmus testimonies – Sharing experiences, v kateri so bile k sodelovanju povabljene štiri knjižnice s konkretnimi izkušnjami z izvajanjem projektov Erasmus+, med njimi tudi Mestna knjižnica Ljubljana. Moderirala jo je Coline Deghorain, sodelavka za programe Erasmus+ na nacionalni agenciji za francoski del Belgije (AEF-Europe). Namen pogovora je bil predstaviti konkretne izkušnje knjižnic z izvajanjem projektov Erasmus+ in osvetliti raznolike poti, po katerih lahko knjižnice vstopajo v program kot ponudniki izobraževanja odraslih.

V razpravi je sodelovala Jasmina Ninkov (Narodna knjižnica Srbije), ki je predstavila aktivnost iz sodelovalnih partnerstev (KA2), projekt, osredotočen na razvoj virov za novičarsko pismenost in digitalnih orodij za učenje odraslih. Giuseppina Rossi (Mestna knjižnica Firence) je predstavila projekt mobilnosti osebja v izobraževanju odraslih (KA 122) »Open Libraries« ter poudarila pomen mednarodnih izmenjav za razvoj odprtih in vključujočih knjižničnih storitev. Tudi Patricia Huyghe (De Krook, Gent) je izpostavila izkušnje z mobilnostmi zaposlenih v okviru KA 122 za neakreditirane organizacije ter pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo pri razvoju knjižnice »z ljudmi in za ljudi«.

Kot predstavnica Mestne knjižnice Ljubljana sem predstavila izkušnje z akreditacijo Erasmus+ na področju izobraževanja odraslih (KA121), ki pomeni zahtevnejši vstop v program in je praviloma namenjena organizacijam z že vzpostavljenimi izkušnjami na področju mednarodnega sodelovanja. Akreditacija omogoča dolgoročno in stabilno načrtovanje mednarodnih aktivnosti ter redne učne mobilnosti za zaposlene in učeče se odrasle.

Slika 6: Okrogla miza Erasmus testimonies – Sharing experiences, 26. november 2025 (foto: Valerija Jerman)

Posebna pozornost je bila namenjena skupinskim mobilnostim učečih se odraslih, ki jih MKL izvaja za udeležence svojih izobraževalnih programov, zlasti bralnih klubov in ustvarjalnih delavnic. Med sodelujočimi knjižnicami pa ta oblika mobilnosti še ni zelo razširjena. Mobilnosti so pripravljene v sodelovanju s partnerskimi knjižnicami in vključujejo delavnice, strokovne in vodene obiske, kulturne dejavnosti ter vsebine, povezane z digitalno in trajnostno pismenostjo. Udeleženci so aktivno vključeni v pripravo in izvedbo programa, kar pomembno prispeva k razvoju ključnih kompetenc, medkulturnemu razumevanju in večji samozavesti učečih se (več tudi v Plestenjak, 2024; Šefman, 2025; Vodiškar, 2025; Zadravec in Plestenjak, 2024; Bolka, 2025; Vovk Iskrić, 2025).

V razpravi se je pokazalo, da se knjižnice v različnih evropskih okoljih srečujemo s podobnimi izzivi pri vstopu v program Erasmus+ in pri razvoju vloge knjižnic kot ponudnikov izobraževanja odraslih. Med najpogosteje poudarjenimi so bili razumevanje terminologije in administrativnih zahtev programa, priprava udeležencev brez predhodnih mednarodnih izkušenj ter usklajevanje pričakovanj s partnerji. Hkrati pa so izmenjane izkušnje potrdile, da dolgoročen pristop, dobra priprava in sodelovalno delo prinašajo trajne učinke: motivirane zaposlene, opolnomočene uporabnike in okrepljena mednarodna partnerstva.

V razpravi poudarjene izzive prepoznavamo tudi v Mestni knjižnici Ljubljana. Eden ključnih je razumevanje terminologije programa Erasmus+, saj pojmi, kot so učni izidi, kompetence, evalvacija ali diseminacija/razširjanje rezultatov, v knjižničnem okolju niso samoumevni in pogosto pomenijo nov pogled na delo knjižnic v kontekstu neformalnega izobraževanja odraslih. V MKL se tega izziva lotevamo s postopnim uvajanjem sodelavcev v program, s skupnimi pripravami pred mobilnostmi ter z jasnim razlaganjem pričakovanj in ciljev posameznih aktivnosti. Pri sodelovanju s tujimi partnerji se pogosto srečujemo z različnimi izhodiščnimi izkušnjami, zlasti pri skupinskih mobilnostih odraslih učečih se, kar zahteva dodatno usklajevanje vsebin in časovnic. Poseben izziv je tudi priprava udeležencev brez predhodnih mednarodnih izkušenj, zato v ospredje postavljamo dobro komunikacijo, podporo pred in med mobilnostjo ter po njej in timsko delo. Dolgoročni okvir akreditacije Erasmus+ nam omogoča, da se teh izzivov lotevamo postopno in premišljeno ter jih s prakso preoblikujemo v priložnosti za učenje in razvoj knjižnice.

Moja sanjska knjižnica – kolaž za povezovanje

Del programa je bilo tudi ustvarjalno tekmovanje »My Dream Library«, zasnovano kot participativna in igrificirana metoda dela, ki je udeležence povezovala na celotnem seminarju. Prvi dan smo udeleženci prejeli številko svoje skupine in morali poiskati preostale člane, kar je spodbudilo neformalno mreženje in medsebojno spoznavanje. Tretji dan seminarja so mednarodno sestavljene skupine v tehniki kolaža oblikovale svojo vizijo sanjske knjižnice, pri čemer so uporabile raznovrstna gradiva – izrezke iz odpisanih revij iz knjižnic, katalogov, letakov, pisala, škarje in lepila. Nastali kolaži so bili vsebinsko zelo raznoliki, a so hkrati poudarjali skupne pozitivne podobe knjižnic kot odprtih, svetlih in vključujočih prostorov znanja, ustvarjalnosti, skupnosti, dialoga, učenja in dobrega počutja. Kolaži so bili razstavljeni, udeleženci pa so prek spletnega glasovanja izbrali najboljše, kar je dodatno okrepilo elemente igrifikacije in skupne refleksije. Zadnji dan seminarja so bili razglašeni zmagovalci in podeljene nagrade, s čimer se je proces simbolno zaključil.

Slika 7: Primeri kolažev o sanjski knjižnici in ustvarjanje kolažev na dogodku TCA (foto: AEF Europe)

Metoda se je izkazala kot preprosta, a zelo učinkovita, saj omogoča aktivno sodelovanje, spodbuja razpravo o vrednotah in vizijah knjižnic ter je prenosljiva v knjižnično prakso – tako pri delu z zaposlenimi kot v mešanih skupinah zaposlenih in uporabnikov ali v sodelovanju več institucij v lokalnem okolju, na primer pri načrtovanju novih knjižničnih prostorov ali pripravi strateških dokumentov.

Zaključek

Izmenjava izkušenj z evropskimi kolegi omogoča, da lastno prakso pogledamo z distance, jo primerjamo z drugimi okolji in prepoznamo nove možnosti razvoja. Hkrati so takšni dogodki pogosto prvi korak k oblikovanju konkretnih projektnih partnerstev, ki se lahko razvijejo v dolgoročnejše sodelovanje. Udeležba na dogodku TCA za delo Centra za mednarodno sodelovanje MKL ostaja pomemben uvid in potrditev, da s(m)o evropske splošne knjižnice močan ponudnik izobraževalnih aktivnosti za odrasle, da je to ena od prioritet knjižnic, da delamo dobro in da imamo tudi skupne izzive ter skupne cilje.

Udeležba na takšnem mednarodnem dogodku omogoča pogled zunaj ustaljenih okvirov delovanja knjižnic ter spodbuja razmislek o novih priložnostih in partnerstvih v evropskem prostoru. Hkrati poglobi razumevanje programa Erasmus+ in njegovega pomena za razvoj splošnih knjižnic kot izobraževalnih in skupnostnih središč. Dogodek je prispeval k refleksiji lastne vloge ter ciljev in aktivnosti knjižnice v širšem evropskem kontekstu ter k strateškemu razmisleku o nadaljnjem razvoju mednarodnega sodelovanja.

Viri in literatura

Bolka, D. (2025a). Starost ni ovira: najstarejše udeleženke iz Mestne knjižnice Ljubljana na mobilnosti Erasmus+. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/starost-ni-ovira-najstarejse-udelezenke-iz-mestne-knjiznice-ljubljana-na-mobilnosti-erasmus/

Erasmus+ Vodnik za prijavitelje (različica 1/2025). (2026). European Commission. https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sites/default/files/2025-11/programme-guide-2026_sl.pdf

Plestenjak, Š. (2024). Izmenjana obzorja: Bralna skupina Brati inu obstati raziskuje Oslo! EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/izmenjana-obzorja-bralna-skupina-brati-inu-obstati-raziskuje-oslo

Svetelj, N. (2025). Prehodi kot priložnost: Mestna knjižnica Kranj v evropskem projektu E-PAC. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/prehodi-kot-priloznost-mestna-knjiznica-kranj-v-evropskem-projektu-e-pac/

Šefman, M. (2024). Popotnica za skupinsko mobilnost učečih se odraslih. Poročilo o TCA dogodku »Good practices in the implementation of adult learner mobility«. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/popotnica-za-skupinsko-mobilnost-ucecih-se-odraslih-porocilo-o-tca-dogodku-good-practices-in-the-implementation-of-adult-learner-mobility/

Šefman, M. (2025a). Climate for Reading: Kako v knjižnico privabiti moške (ne)bralce?. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/climate-for-reading-kako-v-knjiznico-privabiti-moske-nebralce/

Šefman, M. (2025b). Izzivi in koristi mobilnosti učečih se odraslih. EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/izzivi-koristi-mobilnosti-ucecih-se-odraslih

Šinko, S., in Močilnikar, Š. (2024). Akreditacija Erasmus+ na področju splošnega izobraževanja odraslih in njena uporaba v splošni knjižnici. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/akreditacija-erasmus-na-podrocju-splosnega-izobrazevanja-odraslih-in-njena-uporaba-v-splosni-knjiznici/

Šinko, S. (2024). Sedem vprašanj in odgovorov o Erasmus+: izkušnje iz Mestne knjižnice Ljubljana. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/sedem-vprasanj-in-odgovorov-o-erasmus-izkusnje-iz-mestne-knjiznice-ljubljana/

Vodiškar, M. (2025): Od bralnih klubov do evropskih poti: mobilnost učečih se odraslih v Mestni knjižnici Ljubljana. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/od-bralnih-klubov-do-evropskih-poti-mobilnost-ucecih-se-odraslih-v-mestni-knjiznici-ljubljana/

Vovk Iskrić, A. (2025). S knjigo v roki do Valencije: Erasmus+ mobilnost učečih se odraslih v Mestni knjižnici Ljubljana. EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/s-knjigo-v-roki-do-valencije-erasmus-mobilnost-ucecih-se-odraslih-v-mestni-knjiznici-ljubljana

Zadravec, E., in Plestenjak, Š. (2024). Člani bralne skupine Brati inu obstati smo obiskali Norveško – prva skupinska mobilnost učečih se odraslih Erasmus+ v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižničarske novice. https://knjiznicarske-novice.si/clani-bralne-skupine-brati-inu-obstati-smo-obiskali-norvesko-prva-skupinska-mobilnost-ucecih-se-odraslih-erasmus-v-slovenskih-splosnih-knjiznicah/

»Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorice in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.«