Knjižnice in turizem: so knjižnice na Hrvaškem danes to, kar so bile včasih cerkve?

Spletno predavanje je (24. maja 2021) organiziral Center za strokovno usposabljanje knjižničarjev, ki deluje v hrvaški Nacionalni knjižnici (Centar za stalno stručno usavršavanje knjižničara, Nacionalna i sveučilišna knjižnica). Predavanje je pripravila vodja Knjižnice Inštituta za turizem dr. Ksenija Tokić.

Podatki iz. l. 2007 in 2017 (Inštututa za turizem v okviru Hrvaškega ministrstva za turizem) kažejo, da se majhno število turistov na Hrvaškem udeležuje kulturnih prireditev: leta 2007 je bilo takšnih le 10 % tujih turistov, l. 2017 pa 12 %. Dodatno so se knjižnice do nedavnega »spoprijemale« tudi s krilaticami (zapisanimi celo v strateških dokumentih), da arhivi in knjižnice zaradi literature, ki je v pretežni meri v hrvaškem jeziku, niso primerne (beri zanimive) za tuje turiste. Vzrok slabega turističnega obiska tiči tudi v (pre)slabi ponudbi kulturnih dogodkov, prav tu pa se knjižnicam ponuja odlična priložnost za aktivnejšo promocijo svojih fondov in nudenje drugih informacij.
Kadar govorimo o »kulturnih« turistih, namreč govorimo o primarnih, vzporednih in naključnih turisth. Le-ti v »lovu« za zgodovinskimi, umetniškimi in kulturnimi zgodbami, iščejo tudi (in vedno bolj) informacije o sodobnem življenju lokalne skupnosti, namestitvah in kvaliteti internetnih povezav.
V zadnjih letih (v ta leta ni všteto »koronsko leto« 2020) so knjižnice aktivneje stopile nasproti tujim turistom in tu so rezultati: predavateljica je med drugimi izpostavila število (tujih in domačih) obiskovalcev v  Mestni knjižnici na otoku Krku: 178.000 v l. 2015  in 154.000 obiskovalcev Mestne knjižnice in čitalnice na otoku Hvaru v l. 2015 in jih primerjala z obiskom francoske nacionalne knjižnice iz l. 2015. Takrat je knjižnico obiskalo 172.000 naključnih obiskovalcev (razstav in drugih dogodkov ter vodenih ogledov). V številki niso všteti člani omenjene knjižnice (815.000).
Trendovske postajajo tudi hotelske knjižnice in biblioturizem. V mislih imamo spletne strani 20 najveličastnejših knjižnic na svetu, 7 reasons why tourists should visit the library, The 25 Must-See Libraries In The World (inp.).
Predavateljica je omenila zanimivo in na prvi pogled morda zanemarljivo razliko med t.i. obalnimi (Mestna knjižnica Rijeka) in celinskimi knjižnicami (Mestna in univerzitetna knjižnica Osijek). Pred slednjimi pa je še dodatna stopnica pri pridobivanju tujih turistov, sploh če vemo, da so tuje turiste na Hrvaškem (po podatkih Inštituta za turizem iz l. 2018) v pretežnih odstotkih zanimali predvsem obmorski kraji in kopanje. Med 29 aktivnostmi za turiste knjižnice sploh niso omenjene, prehitevajo jih celo izleti z ladjico, disco ali oljčne poti. Zdi se, da mora (b)iti razvoj knjižničnega turizma na Hrvaškem proti »notranjosti«, zdi pa se tudi, da je do prevzema vloge cerkva, kar se knjižnic tiče, še daleč.