Knjižnice in turizem II: primeri dobrih praks – Mestna in univerzitetna knjižnica Osijek

V zgoščenem poročilu iz webinarja Knjižnice in turizem, ki ga je 24. maja 2021 pripravila Hrvaška nacionalna in univerzitetna knjižnica, smo (z vidika obiska tujih turistov) navedli tudi razliko med obalnimi in celinskimi knjižnicami. Turisti med motivi za obisk Hrvaške navajajo v pretežnih odstotkih morje in sonce (88 %) in v preostalih 12 % tudi »nekaj malega kulture«. Podatki so sicer za obalne knjižnice za l. 2017 (Mestna knjižnica Rijeka, Mestno knjižnico na otoku Krku, Mestne knjižnico in čitalnico na otoku Hvaru), za oba tipa knjižnic pa velja, da ostaja knjižnični turizem nezadostno raziskan.
Kako pa se turistom »približujejo« v t.i. celinskih knjižnicah? Prizadevajo si, da bi v svoje knjižnične zbirke vključili čimveč tujejezične literature, izbane literature o lokalnem okolju in kulturnih dogodkih in imeli odlično internetno povezavo. Turistično ponudbo poskušajo obogatiti tudi s pripravo znanstvenih razstav in delavnic, sezonskimi vpisi, z nudenjem dobrih pogojev za študij, z literaturo za znanstveno in raziskovalno delo in z vodenimi ogledi.
Primer dobrih praks je ponudba Mestne in univerzitetne knjižnice Osijek, osrednje mestne knjižnice mesta Osijek in osječko-baranjske županije ter osrednje znanstveno-raziskovalne knjižnice vseučilišča Josipa Juraja Strossmayera v Osijeku. Knjižnica organizira vrsto festivalov, knjižnih srečanj, delavnic, predavanj, primere dobrih praks in knjižnih priporočil. V knjižnici deluje tudi Avstrijska čitalnica – osrednja knjižnična zbirka na Hrvaškem živečih Avstrijcev, grafična in druge zbirke.