Knjižnice in podatkovni svetovalci: primer TU Delft
Podatkovni svetovalec (angl. Data Steward) pomaga pri ravnanju z raziskovalnimi podatki in je povezovalni člen med raziskovalnimi ustanovami ter raziskovalci. Dr. Connie Claire je na Odprti akademiji, ki jo je organizirala Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, predstavila primer delovanja podatkovnih svetovalcev na TU Delft na Nizozemskem. Tam že vrsto let pomagajo raziskovalcem in opravljajo zelo raznovrstna dela. Zaposleni so na fakultetah, njihovo organiziranje ter izobraževanja pa vodi knjižnica.
Ključne besede: raziskovalni podatki, knjižnice, univerze, organizacija dela, podatkovni svetovalci
Uvod
Podatkovno svetovanje je v znanosti izjemno pomembno, saj je pravilno ravnanje z raziskovalnimi podatki bistvenega pomena za celovitost in ponovljivost (angl. reproducibility) znanstvenih raziskav. Način obravnavanja raziskovalnih podatkov je ključen tudi pri razpravah o integriteti in transparentnosti v znanosti. Upoštevanje načel FAIR, na podlagi katerih so podatki najdljivi (findable), dostopni (accessible), interoperabilni (interoperable) in ponovno uporabni (reusable), zahteva večina financerjev, založnikov, raziskovalnih ustanov in politik (npr. Horizon Europe Programme Guide).
Osnovna infrastruktura za delo raziskovalcev z raziskovalnimi podatki je repozitorij za raziskovalne podatke. Takšen repozitorij mora biti prirejen posameznim znanstvenim disciplinam. Pomembno je, da ima tudi certifikat, ki dokazuje, da je zaupanja vreden (npr. Core Trust Seal). Vendar še tako dobra infrastruktura sama ne bo naredila podatkov bolj FAIR. Raziskovalci delajo neposredno s podatkovnimi svetovalci, ki so strokovnjaki za delo z raziskovalnimi podatki na posameznih področjih. Podatkovni svetovalci delajo znotraj raziskovalnih skupnosti in nudijo podporo, vodenje, izobraževanja ter organizirajo različne delavnice, npr. o uporabi repozitorijev ali o nadzoru verzij (version control).
Raziskovalci večinoma nimajo časa za spremljanje novosti na tem področju in morda ne poznajo najnovejših orodij, storitev, politik in predpisov. Raznolike in velike raziskovalno intenzivne raziskovalne ustanove težko uvajajo takšne spremembe. Zato so najbolj primerni podatkovni svetovalci, ki so povezovalni člen med podpornimi storitvami, vodstvom raziskovalnih ustanov in raziskovalci. Podatkovni svetovalec je nov slovenski izraz, ki ga je sprejela Terminološka komisija RDA (Research Data Alliance) vozlišča Slovenije kot ustrezen prevod angleškega izraza »data steward«.
Kaj dela podatkovni svetovalec?
Podatkovni svetovalci na TU Delft (Tehniška univerza Delft, Nizozemska) imajo doktorat in izkušnje z delom na omenjenem področju. Zaposleni so na fakulteti. So strokovnjaki na svojem področju dela z raziskovalnimi podatki in poznajo vse smernice, postopke in politike. Raziskovalci se ob delu z raziskovalnimi podatki večinoma najprej obrnejo na podatkovne svetovalce, ki jim nudijo poglobljeno podporo in lahko individualno svetujejo ter delajo z njimi.
Glavno področje dela podatkovnih svetovalcev na TU Delft je delo z raziskovalnimi podatki. Organizirajo delavnice in predstavitve ter pomagajo pri izdelavi posameznih načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki. Svetujejo pri načrtovanju stroškov projektov, zaupnih in osebnih podatkih, pomagajo pri upoštevanju GDPR in pri anonimizaciji podatkov. Podatkovni svetovalci opozarjajo na najnovejša orodja in storitve, povezane s shranjevanjem, deljenjem in arhiviranjem podatkov (pri tem se povezujejo z univerzo, ki ponuja storitve na področju računalniške opreme, pravno pomoč ter seveda tudi druge storitve knjižnice). Podatkovni svetovalci skrbijo tudi za raziskovalno skupnost in pomagajo raziskovalcem pri doseganju vidnosti – upravljajo spletni portal znanstvene skupnosti, kjer izbirajo najboljše, jih nagrajujejo, ter prek objav intervjujev ponujajo še večjo vidnost. Pomembna dejavnost je tako tudi komunikacija in obveščanje celotne skupnosti na univerzi. Ker so strokovnjaki na svojih področjih, lahko spremljajo trende in s poznavanjem najnovejših metrik merijo vpliv in učinkovitost dela raziskovalcev.
Primer organiziranja
Na TU Delft so podatkovno svetovanje organizirali v okviru knjižnice, v kateri je vodja oddelka Raziskovalnih in podatkovnih storitev hkrati tudi vodja podatkovnega repozitorija, ki skrbi za več univerz. V okviru knjižnice, ki nudi splošno podporo raziskovalcem, pa je zaposlen Koordinator podatkovnih svetovalcev, ki je del ekipe za podporo raziskovalnim podatkom.
Knjižnica prek koordinatorja usklajuje delo vseh podatkovnih svetovalcev na tedenskih sestankih. Tako pridejo v ospredje pozitivni vidiki dela v ekipi in sinergije znanja, lažje je organiziranje izobraževanj in povezovanje storitev knjižnice in storitev, ki so na voljo na univerzi in fakultetah. Podatkovni svetovalci so zaposleni neposredno na posameznih fakultetah in odgovarjajo vodstvu fakultete. Vključenost podatkovnih svetovalcev v vodstvo fakultete zvišuje pomembnost tega delovnega mesta, hkrati pa na posameznih fakultetah bolje poznajo razlike med znanstvenimi disciplinami.
Raznovrstnost dela
Poleg tega, da je vsak podatkovni svetovalec strokovnjak na področju dela fakultete, pa so nekateri še dodatno strokovnjaki na posameznem področju dela z raziskovalnimi podatki, kot so na primer zasebnost in GDPR, osebni podatki, etika, odprta programska oprema, deljenje kvalitativnih podatkov in ravnanje z raziskovalnimi podatki. Nekateri se bolj ukvarjajo z zagovorništvom načel FAIR ali interoperabilnostjo programske opreme.
Izobraževanja za podatkovne svetovalce
Vsi podatkovni svetovalci se morajo udeleževati rednih izobraževanj, ki jih organizira knjižnica. Osnovno izobraževanje poteka trikrat na leto na spletu in obsega vse o življenjskem ciklu raziskovalnih podatkov. Posebno izobraževanje je namenjeno delu z repozitoriji (prednosti objavljanja podatkov, podporne storitve, ki so na voljo, prikazi in nove funkcije repozitorija). Od leta 2018 organizirajo izobraževanja o osnovah programiranja in obdelave podatkov. Delavnice so organizirane po znanstvenih disciplinah, udeleženci pa pridobijo certifikat o usposobljenosti. Organizirajo tudi tematske delavnice o posameznih zanimivih temah, kot so: zaupnost podatkov in GDPR, anonimizacija, etika v raziskovanju, kvantitativno upravljanje s podatki, načela FAIR, ravnanje z računalniškimi programi ter o ponovni uporabi podatkov. Na voljo pa so tudi dodatna izobraževanja glede na zanimanja posameznih podatkovnih svetovalcev: npr. novih programskih rešitvah za vodiče, poteku dela pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki, shranjevanju podatkov v oblaku, objavljanju v odprtem dostopu, nadzoru verzij (GitHub, GitLab), trajnih identifikatorjih (PID), patentih in intelektualni lastnini.
Organiziranje skupnosti raziskovalcev
Podatkovni svetovalci imajo specifična znanja posameznih znanstvenih disciplin, zato njihovo sodelovanje prinaša prednosti v sinergiji vseh njihovih znanj. Hkrati se povezujejo z drugimi specifičnimi oddelki univerze, kot so zagovorniki odprte znanosti ter center digitalnih znanj. Tako organizirana raziskovalna skupnost lažje organizira delovne skupine, delavnice in spletinarje. Nagrade in vidnost so povezane z objavami na spletni strani, kjer se objavlja zgodbe raziskovalcev in statistike uporabe podatkov. Tako organizirana skupnost, ki jo vodi knjižnica, skrbi tudi za dodeljevanje denarne pomoči za projekte ter štipendije, povezane z ravnanjem z raziskovalnimi podatki FAIR. Posebno pozornost pa dajejo tudi širjenju skupnosti in aktivno iščejo nove partnerje (posameznike in organizacije), ki jih delijo na zlate, srebrne in bronaste člane glede na stopnjo sodelovanja.
Kaj pa v Sloveniji?
Kompetenčni center Odprta knjižnica so s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ustanovili Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem, Univerzitetna knjižnica Maribor ter Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani z namenom, da raziskovalcem ter drugi zainteresirani javnosti zagotovijo kakovostno podporo pri raziskovalnem delu v okolju odprte znanosti. Pripravljajo vsebine, novice in koledar dogodkov. CTK ima aktivno vlogo tudi pri različnih projektih, povezanih z raziskovalnimi podatki, kot je Slovenian COVID-19 Data Portal. Ponujajo svetovanje, ter nudijo pomoč pri »FAIRifikaciji« raziskovalnih podatkov.
Vsebina temelji na prosojnicah avtorice Connie Clare, objavljene pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodne licence.