Knjižničarji potujejo – Erasmus projekt: obisk slovenskih knjižnic
Zaposleni v razvojni matični službi Gradske i sveučilišne knjižnice Osijek, Ljiljana Krpeljević in Marijana Špoljarić Kizivat, sta maja 2022 sodelovali na Erasmus+ KA1 – natečaju za mobilnost (ne)pedagoškega osebja (2020/2021) v namen strokovnega izpopolnjevanja v tuji ustanovi.
Gostila jih je Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije (NUK) v Ljubljani. Kolegi knjižničarji, na čelu z Mileno Bon, bibliotekarsko specialistko, so pripravili bogat program, ki je vključeval ogled NUK-a, Mestne knjižnice Ljubljana, visokošolske knjižnice Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja, splošne knjižnice Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, knjižnice v osnovni šoli Milojke Štrukelj Nova Gorica v podružnici Ledine, slovenske knjižnice Damir Feigel Gorica (Italija) in obisk Univerze v Ljubljani.
Cilj strokovnega izpopolnjevanja je bil spoznati knjižnično mrežo Slovenije, organizacijo sistema splošnih in šolskih knjižnic, se seznaniti s specifikami knjižnice z dvojno funkcijo (nacionalna in univerzitetna), seznanitev z načinom ter organizacijo dela v različnih vrstah knjižnic (nabava, obdelava, postavitev in izposoja, zaščita knjižničnega gradiva), spoznati različne zbirke in storitve (informacijsko-referenčne, kulturno-promocijske, pedagoško-animacijske), delo v COBISS-u in spoznavanje z vzpostavitvijo ter upravljanjem digitalnih zbirk. Posebej zanimiva je bila seznanitev s posebnimi zbirkami (s poudarkom na zbirki Slovenike ter zbirki starih in redkih knjig, rokopisov in drobnega tiska, posebej razglednic), njihovo organizacijo, upravljanjem in vrednotenjem, ker so nekatere od metod lahko prenosljive in jih je mogoče uporabiti kot primere dobre prakse.
Vloga nacionalne knjižnice je pomembna pri strokovni podpori knjižnicam, izobraževanju, razvoju in svetovanju. Ob prihodu smo se spoznali z zgodovino NUK-a in zgradbo knjižnice (zaščiten kulturni spomenik in turistična znamenitost Ljubljane), s funkcijami, organizacijo in delovanjem. Podobnosti z Gradsko in sveučilišno knjižnico Osijek so velike. Obe delujeta v premajhnih prostorih reprezentativnih zgradb, ki imajo spomeniški in kulturni pomen ter ne zadovoljujeta zahtev sodobnega knjižničarstva in obe že dolga leta iščeta načine reševanja prostorske problematike.
S primerjavo hrvaške in slovenske knjižnične zakonodaje ter knjižničnega sistema in mreže dobimo vtis, da je slovenski sistem bolje definiran, učinkovitejši in dejavnejši. Slovenske knjižnice lahko uporabimo kot primer dobre prakse na več ravneh. Knjižnice se odpirajo v kulturnih centrih, bivših vrtcih, šolah, trgovskih centrih, prenavljajo se stari prostori v nove atraktivne knjižnične prostore. Iz naše perspektive je največja prednost slovenskega knjižničarstva vključenost vseh knjižnic v en knjižnični program (COBISS), enoten dostop do baz podatkov, koordinirana digitalizacija (portal Kamra zbira digitalizirano slovensko kulturno dediščino), dobro organizirana mreža in financiranje potujočih knjižnic (bibliobus vozi tudi na čezmejnem območju). V knjižnicah, katere smo obiskale, so naprave za samoizposojo in vračanje gradiva ter naprave za dezinfekcijo knjig. Inovativno in privlačno knjižnično poslovanje predstavlja tudi izposoja zvočnih knjig (storitev je bila vzpostavljena leta 2020). Uporabniki se registrirajo s knjižnično člansko izkaznico in tako jim je prek mobilne aplikacije Audibook omogočen dostop do več kot 600 zvočnih knjig v slovenskem jeziku.
Ker je hrvaški način zbiranja statistike narejen po slovenskem vzoru, so spremljanje dejavnosti uspešnosti knjižnice, knjižnična statistika in uspešnost kazalcev podobni ter primerljivi. Zanimiva posebnost je zbiranja statistike za vsako knjižnico (obrazec predvideva navajanje posebnih dejavnosti, novih storitev in beleženje podatkov o tem, koliko časa so rabili za izpolnjevanje statističnih podatkov).
Mnogo je primerov dobre prakse, ki bi jim lahko sledili. Strokovno izpopolnjevanje je preseglo vsa pričakovanja, vsi vzpostavljeni kontakti pa so podlaga za nadaljnja sodelovanja.
Erasmus projekt knjižničarjem ponuja izjemno priložnost za širjenje mednarodnih stikov in sodelovanje ter pridobivanje dragocenih izkušenj in znanja o delu drugih evropskih knjižnic, da bi pridobljeno znanje lahko izkoristili za razvoj storitev v lastnih knjižnicah ali prenesli izkušnje drugim.
Povezava na originalno poročilo.