Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Knjižničar po izobrazbi ali po talentu?

Knjižničar po izobrazbi ali po talentu?
13. 4. 2021
mag. Matjaž Eržen
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

Uvodna pojasnila:
EBLIDA, spletni seminar po aplikaciji Microsoft Teams v okviru dialoga Nemčija/Nizozemska, ki se je odvijal 15. marca 2021 od 11. do 12. ure. Prisotnih je bilo približno 300 udeležencev, ki smo imeli možnost postavljati vprašanja prek klepeta (»chata«).
Namen seminarja je bil predstaviti dva načina izobraževanja in zaposlovanja knjižničarjev. Vsak svojo nacionalno prakso sta predstavila Matthijs van Otegem (Erasmus University library, Rotterdam) in Ute Engelkenmaier (University library Dortmund).

Vsak predavatelj je imel na voljo 15 minut za predstavitev prakse in izkušenj iz svojega okolja. Pogovor je vodil Harm Derks (Univerza v Amsterdamu). Bistvo pogovora ni bilo v konfrontaciji dveh različnih izhodišč in pogledov na izobraževanje knjižničnega kadra, ampak v prikazu, ki je lahko izhodišče za razmišljanje vsakemu od udeležencev!

Vsebina:
To sta dva koncepta izobraževanja bibliotekarjev. Oba predavatelja ugotavljata, da so se potrebna znanja in kompetence bibliotekarjev za učinkovito delo v zadnjih letih in desetletjih zelo razširila. Ker se potrebna znanja v različnih tipih knjižnic zelo razlikujejo, je Nizozemska ukinila formalno izobraževanje bibliotekarjev ter se odločila, da bo potrebna znanja za zaposlene v knjižnicah raje nadomestila z ustreznimi izobraževanji. Na drugi strani v Nemčiji ostajajo pri »klasičnem«, tudi nam znanem modelu izobraževanja bibliotekarjev.

Oba predavatelja sta imela isto izhodišče – »Kako najti in zaposliti ustrezen kader?«

Nemška izhodišča pri iskanju in zaposlovanju:

  1. Identifikacija kandidatov – izhaja iz poslanstva knjižnice, strategije, organizacijske strukture, upravljanja človeških virov, potrebnih znanj, zahtev okolja …
  2. Kvalifikacije – dodatna izobraževanja, ki jih izvajajo znotraj njihove knjižnice, ki ima trenutno 85 zaposlenih. Ugotavljajo pomanjkanje ustrezno izobraženega kadra predvsem na specialnih področjih, zato je potrebno stalno izobraževanje.
  3. Zaposlovanje – narejen imajo načrt izobraževanja za nove zaposlene. Imajo pa tudi standardiziran zaposlitveni vprašalnik, na podlagi katerega ugotavljajo interese kandidatov.
  4. Usposabljanje – dodatno usposabljanje izvajajo znotraj knjižnice. Zaposleni se udeležujejo raznih oblik izobraževanj (online, spletni seminarji …) z različnih področij glede na potrebe dela.

Pri vsem jih vodijo značilnosti knjižničarjeve osebnosti: odprto mišljenje, vrednote, zaupanje, humor, dovoljeno se je motiti, hvaležnost …

Nizozemska izhodišča pri iskanju in zaposlovanju:

  1. Talent – razvoj ustreznega strokovnega knjižničarskega osebja je stvar talenta/osebnosti.
  2. Rekrutiranje talentov – izhodišče pri iskanju je razmislek: Kaj dejansko potrebuješ na tem delovnem mestu?
  3. Razvoj talentov – stroški premajhne uspešnosti po opravljenem izobraževanju so veliko večji kot stroški tečajev, izobraževanj in udeležb na konferencah, na katerih pridobiš dodatna potrebna znanja.
  4. Morebiten odhod talentov – na koncu je treba sprejeti tudi možnost, da si zaposleni po opravljenih izobraževanjih upajo reči, da bodo odšli. Na drugi strani pa tudi delodajalec upa zaposlenemu predlagati, da si morda najde ustreznejše delovno mesto?

Nizozemsko izhodišče pri iskanju novega kadra je v iskanju ustreznih ljudi, ki najprej kot osebnost ustrezajo zahtevam delovnega mesta, šele nato sledi izobraževanje.

Zaključek:
V zaključku je voditelj povzel obe predstavitvi z ugotovitvijo, da je ne glede na način usposabljanja in pridobivanja ustreznih znanj za dobro delo najpomembnejši pravi človek (osebnost) na tem mestu. S tem se je glede na komentarje strinjala tudi večina prijavljenih, vključno s predavateljema. Oba predavatelja sta se tudi strinjala s prej navedenim nemškim pogledom na značilnosti knjižničarjeve osebnosti, pri čemer ima tudi smisel za humor precejšnjo vlogo pri vzpostavitvi dobrega odnosa z uporabnikom. Vsekakor pa uporabnik ostaja glavni smisel in središče knjižničarjevega dela.

Skip to content