Knjižničar – knjižničarju VIII: dan dobrih praks

Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic in Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto v četrtek, 12. maja 2022, v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto že osmič organizirala tradicionalno strokovno srečanje Knjižničar – knjižničarju s povednim podnaslovom: DAN DOBRIH PRAKS, po dveh letih virtualnih srečanj tokrat »v živo«, brez nujnosti zaslonov in e-povezav.

V uvodnem delu strokovnega srečanja nas je pozdravil vezni in vodilni organizacijski člen prireditve, predsednica Sekcije za splošne knjižnice in podpredsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Luana Malec. Sledila sta predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen ter podžupan mestne občine Novo mesto Boštjan Grobler.

Luana Malec, predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.

Članice Sekcije za splošne knjižnice s(m)o osmo strokovno srečanje Dan dobrih praks že tradicionalno razdelile v več programskih sklopov.

V prvem programskem sklopu Branje je pustolovščina smo se osredotočili na širjenje bralne kulture – vprašanje in izziv, ki si ga moramo v knjižnicah vzporedno s spreminjanjem bralnih navad, vrednot in potreb v okolju vedno znova zastaviti, posledično pa tako odkrivamo nove poti do bralcev.

Kot prva se je predstavila Lidija Smerkolj Turšič iz Knjižnice Domžale, kjer so v času epidemičnih razmer in posledično omejenega dostopa do gradiva uvedli vrečke s knjižnim gradivom in jih poimenovali Bralne poslastice. Bralne pakete so kasneje nadgradili z gradivom za različne ciljne publike ter tudi z materialom za ustvarjanje – tako so nastale zelo priljubljene Vesele urice.

Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale

Predstavljeni so bili tudi še posebej izstopajoče ideje oz. pohvaljeni projekti, med njimi tudi projekt Knjižnice Radlje ob Dravi. Primer dobre prakse je predstavila Vesna Dobnik, in sicer dolgoročno usmerjen projekt s skupnim sodelovanjem vrtca, družine in knjižnice, ki so ga v radeljski knjižnici poimenovali Sovica v vrtcu.

Vesna Dobnik, Knjižnica Radlje ob Dravi

Sledil je še primer dobre prakse knjižničnega delovanja v sodelovanju z lokalno skupnostjo, ki sta ga predstavili bibliotekarki Medobčinske splošne knjižnice Žalec Karmen Kreže in Valerija Jerman. Bralno-doživljajski projekt, ki poteka od maja in se zaključi z začetkom jeseni, so poimenovali Povej naprej: »Naša družina bere!«, za dvoletno temo projekta pa izbrali čebelo.

Karmen Kreže in Valerija Jerman, Medobčinska knjižnica Žalec

Projekt Mestne knjižnice Kranj, Modri pes, ki predstavlja vsebine in dejavnosti za otroke ter mlade do konca osnovne šole, je predstavila Maja Kenda. V času hitrega tehnološkega razvoja, inovativnih pristopov in vse večje potrebe po promociji so namreč »modri« projekt nadgradili še z novo spletno stranjo – tako je nastal portal oziroma »virtualna knjižnica« Modri pes.

Maja Kenda, Mestna Knjižnica Kranj

V drugem sklopu, Domoznanskem utripu, so se predstavile zanimive domoznanske prakse splošnih knjižnic. Zadovoljstvo prebivalcev lokalnega okolja in ugled knjižnice lahko namreč učinkovito krepimo tudi z novimi, inovativnimi načini promocije domoznanstva.

Najprej so se nam predstavili Tomaž Markovič, Flora Kastelic ter direktorica Splošne knjižnice Ljutomer Vesna Laissani z v Sloveniji edinstvenim in inovativnim prepletom storitev in prostorov knjižnice, muzeja in galerije, ki so ga poimenovali Domoznanska zapuščina, preplet kulturne dediščine – srce knjižnice. S predstavljenim projektom so ubrali drugačen, skupen pristop k promociji muzeja, galerije in knjižnice, kar je pri ljudeh in potencialnih uporabnikih knjižničnih storitev vzbudilo zanimanje za zgodovino domačega kraja, domače avtorje in umetnost.

Vesna Laissani in Tomaž Markovič (Splošna knjižnica Ljutomer) ter Flora Kastelic

Nato je sledila predstavitev nagrajenega projekta Kamniška literarna transverzala, ki ga je predstavila direktorica Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Literarna transverzala je voden pohod, vsakokrat pa nastane tudi vodnik s predstavitvijo kraja ali območja, odlomkom literarnih ali strokovnih del o območju, slikovnim in kartografskim gradivom.

Mag. Breda Podbrežnik Vukmir, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

V tretjem programskem sklopu Nove poti do uporabnikov smo se osredotočili na dejstvo, da se s predrugačenjem potreb uporabnikov neizogibno spreminja tudi vloga knjižnic. Kako so torej knjižnice v času omejeno dostopnih knjižničnih prostorov in zbirk poiskale nove poti do uporabnikov in kakšne storitve so razvile za potrebe trajnostnega razvoja?

Saša Vidmar in Ana Kosič iz Goriške knjižnice Franceta Bevka sta nam predstavili v letu 2020 ustanovljeno (prvo slovensko) Knjižnico semen – gre za zbirko doma vzgojenih rastlinskih semen, ki si jih uporabniki lahko izposodijo in posadijo, ko pa rastlina obrodi, semena vrnejo nazaj v knjižnico. Tako (tudi) lokalne skupnosti ozaveščajo o pomenu biotske pestrosti, samooskrbe, varovanja in ohranjanja tradicionalnih vrtnin in okolja, v katerem živimo.

Ana Kosič in Saša Vidmar, Goriška knjižnica Franceta Bevka

Sledila je Anja Rebolj iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki je predstavila skupni projekt knjižnice Dolenjskega knjižničnega območja – te so s projektom Območno spletišče: skupna FB stran in spletni dogodki splošnih knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja formalni odnos območnosti nadgradile z vzpostavitvijo območnega spletišča s ponudbo aktualne in kakovostne vsebine. Izvedeli smo, kako so se knjižnice območja med seboj dogovorile glede koordinacije, organizacije, promocije in izvedbe dogodkov ter kakšna je obiskanost ponujenih spletnih vsebin.

Anja Rebolj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Zadnja v tretjem sklopu je Marijana Korotaj iz Knjižnice Ormož predstavila posebej pohvaljen projekt Knjižarjenje – gre za mesečno radijsko oddajo, v kateri poslušalcem predstavijo knjižne novitete, prireditveno dejavnost, pomembnejša obvestila knjižnice ter razne z branjem povezane zanimivosti. V okviru projekta so nekoliko kasneje uvedli še tedensko rubriko (z istim imenom) na lokalni kabelski televiziji.

Marijana Korotaj, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož

Zadnji, četrti sklop, Nove poti do odličnosti strokovnega dela, smo namenile novim pristopom in metodam implementacije tradicionalnih storitev knjižnic oz. naprednim projektom avtomatizacije in virtualizacije klasičnih knjižničnih storitev.

Po odmoru nas je nagovorila dr. Sabina Fras Popović iz Mariborske knjižnice, ki je predstavila še en nagrajen projekt Podkasti ABC bralne pismenosti 3, inovativen način spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v slovenskem prostoru.

Dr. Sabina Fras Popović, Mariborska knjižnica

Zatem smo se zopet »preselili« na drug konec Slovenije, natančneje v kranjsko knjižnico, kjer so že pred leti začeli razvijati novo storitev: samopostrežni prevzem rezerviranega gradiva. Razvoj od ideje do končne realizacije z vsemi vključenimi organizacijami ter uresničitvijo zastavljenih ciljev nam je predstavila direktorica knjižnice Maja Vunšek.

Maja Vunšek, Mestna knjižnica Kranj

Kot poslednji se nam je v tem programskem sklopu predstavil še en nagrajen projekt, in sicer gostiteljski, novomeški inovativen projekt 24-urna izposoja naročenega knjižnega gradiva. Projekt je predstavi direktor novomeške knjižnice Luka Blažič, in sicer prav v prostoru, kjer se nahaja pametna omara za 24-urno izposojo naročenega knjižnega gradiva, kar je še obogatilo naše razumevanje tehnološko dovršene in futuristične omare.

Luka Blažič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Med posameznimi sklopi, ki sta jih na kratko opisali oz. najavili Polonca Kavčič iz Goriške knjižnice Franceta Bevka in Tanja Mikolič iz Knjižnice Sevnica, je potekala tudi diskusija o dilemah, ki so se obiskovalcem oz. poslušalcem porajale tekom predstavitve posameznih prispevkov.

V sončnem majskem četrtku, prežetem z novimi idejami, priporočili in (za nekaj časa) izživeto potrebo po »živem« druženju, se je odvilo že osmo strokovno srečanje Dan dobrih praks. Z upanjem tako zremo v nenehno  razvijajočo se (knjižničarsko) prihodnost, ki se (je) in se bo morala (z dobrimi praksami) prilagajati potrebam okolja. Že deveto srečanje Knjižničar knjižničarju tako ostaja gotova tradicija.