Knjižničar knjižničarju devetič: dan dobrih praks
Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je skupaj z Združenjem splošnih knjižnic in Mestno knjižnico Ljubljana že devetič pripravila dan dobrih praks Knjižničar knjižničarju, ki se je letos odvil v Knjižnici Zalog Mestne knjižnice Ljubljana. Dan, ki se ga knjižničarji vedno znova razveselijo, je bil tudi tokrat namenjen predstavitvi projektov, ki so bili poslani na razpis Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt v splošnih knjižnicah. Novost letošnjih predstavitev je bila, da so bili projekti predstavljeni z metodo Ignite talk, kar pomeni, da je bil vsak prispevek navdihujoče in dinamično predstavljen v petih minutah, na dvajsetih prosojnicah, ki so se avtomatsko menjavale na petnajst sekund. Tako smo pridobili tudi čas in Dan dobrih praks obogatili s še z eno novostjo, in sicer okroglo mizo, katere letošnja tema je bila umetna inteligenca in ChatGPT. Z uvedbo novosti smo organizatorji želeli nadgraditi in obogatiti že tako dobro sprejet Dan dobrih praks. Po oceni in odzivu 130 obiskovalcev nam je to tudi uspelo.
Moderatorki posveta Polonca Kavčič (Goriška knjižnica Franceta Bevka) in Tanja Mikolič (Knjižnica Sevnica).
V uvodu so nas najprej pozdravile direktorica Mestne knjižnice Ljubljana mag. Teja Zorko, predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS Luana Malec in podpredsednica ZBDS mag. Magdalena Svetina Terčon. Uvodnim pozdravom so sledili trije sklopi predstavitev.
V prvem sklopu smo spoznavali projekte, namenjenih spodbujanju branja za otroke.
Prva je projekt Mestne knjižnice Ljubljana Bedimo z Leonardom predstavila Nataša Grubar Praček. Nagrajeni projekt je namenjen mladostnikom med 12 in 15 letom, ki v preživeti noči v knjižnici na različne načine, kot so predavanja, raziskovanje, sprehodi itd., spoznavajo vsebine predvsem s področja naravoslovja in tehnike. Poleg odmevnosti projekta je velika vrednost tudi sodelovanje številnih prostovoljcev, ki pomagajo pri izvedbi. Sodelujoči in prostovoljci (p)ostanejo uporabniki knjižnice in je ne uporabljajo samo za izposojo.
Drugi projekt Moja izbira je branje je predstavila Ida Kreča. Projekt, ki v Osrednji knjižnici Celje nagovarja otroke od 5. do 12. leta poudarja, da je branje zabava, igra, ki je ustvarjalna, igriva, zanimiva in ki navdihuje. Bralne aktivnosti so povezane s tem, kje brati, kaj brati, s kom brati, kdaj brati, koliko časa brati itd. Otroci morajo izmed petindvajsetih ponujenih aktivnosti opraviti petnajst bralnih aktivnosti, da so se lahko udeležili zaključnega srečanja, kjer prejmejo nagrade in se posladkali. Ocenjujejo, da so v celjski knjižnici na takšen način privabili tudi otroke, ki jih drugače ne, oziroma knjižnice sploh ne obiskujejo, zato bodo s projektom nadaljevali tudi v prihodnje.
Tretji projekt v tem sklopu S knjigo na potep je predstavila Barbara Ahačič Osterman iz Knjižnice Domžale. S projektom so pričeli v letu 2020, ko do uporabnikov niso mogli po klasični poti. Tako so pripravili nabor skrbno izbranih pesmic, pravljic, ugank in poučnih knjig, jih izposodili v vrtce na svojem območju, vzgojiteljice so prebirale te knjige, otroci so te knjige uporabljali in nato na podlagi zgodb, ki so jih spoznavali, poustvarjali v obliki risbic, dramskih nastopov itd. Premična zbirka je izposojena za eno šolsko leto, vsako leto pa izberejo druge vrtce. Projekt je zelo odmeven v lokalnem okolju, saj se zanj sedaj zanimajo tudi odrasli kot so gasilci, Obrtna zbornica itd.
Projekt Soba pobega iz Knjižice Bena Zupančiča Postojna, ki je prejel posebno pohvalo komisije, je predstavil Nenad Arizanović. Knjižnično detektivko med knjigami, s katero želijo otroke motivirati za branje, so zasnovali v dveh različicah, za mlajše in starejše pustolovce. Pri obeh dogodivščinah izgine knjiga, ki jo otroci v skupinah 4 do 8 oseb skušajo poiskati. Pri iskanju naletijo na različne uganke, kvize, gesla, nevidno pisavo, ki jih morajo uspešno rešiti, da lahko z iskanjem nadaljujejo do rešitve. Pri tem spoznavajo knjižnične oddelke, organiziranost knjižnice, postavitev in raznolikost knjižničnega gradiva in s tem tudi gojijo veselje do obiskovanja knjižnice in do branja.
Prva je projekt Mestne knjižnice Ljubljana z naslovom “Bedimo z Leonardom” predstavila Nataša Grubar Praček. Nagrajeni projekt je namenjen mladostnikom med 12. in 15. letom, ki v preživeti noči v knjižnici na različne načine, kot so predavanja, raziskovanje, sprehodi itd., spoznavajo vsebine predvsem s področja naravoslovja in tehnike. Poleg odmevnosti projekta je velika vrednost tudi sodelovanje številnih prostovoljcev, ki pomagajo pri izvedbi. Sodelujoči in prostovoljci postanejo uporabniki knjižnice in jo uporabljajo ne samo za izposojo.
Pogled na oder.
Drugi sklop je bil namenjen predstavitvi projektov o spodbujanju branja in informacijske pismenosti za odrasle.
V prvi predstavitvi je Tanja Podržaj iz Knjižnice Črnomelj predstavila projekt S knjigo v kino. Pri tem projektu združita moči Knjižnica Črnomelj in Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Skupaj pripravita štiri dogodke v letu, in sicer na način, da Zavod predvaja film v kinu, knjižnica povabi ustvarjalca tega filma in z njim organizira pogovor. Ob tem pripravi tudi razstavo v knjižnici. Glavni namen projekta je dodana vrednost knjigi in filmu, ob tem pa povabiti obiskovalce k obisku kina in uporabi knjižnice. S temi dogodki se je obisk obeh ustanov povečal, zato bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnje.
Projekt Mestne knjižnice Kranj Knjižnica čustev je predstavila Manca Štefe. Projekt, ki je bil financiran tudi s sredstvi EU, je prejel posebno pohvalo komisije. V projektu je poudarjeno, da ljudje beremo s čustvi. Tako so v Kranju zgradili zbirko, jo zložili po šestih glavnih čustvih, skupaj s sodelujočimi državami pripravili spletni portal o projektu in za iskanje knjig po čustvih. Ob tem so organizirali biblioterapevtska bralna srečanja z različnimi ciljnimi skupinami in na koncu izvedli anketo o uspešnosti projekta. Vsi sodelujoči so takšen način predstavitve knjig in bralnih srečanj zelo pohvalili, zato zbirko Knjižnice čustev še vedno dopolnjujejo in pripravljajo tudi nadgradnjo projekta z vsemi sodelujočimi državami.
Zadnji projekt v tem sklopu Enostavno digitalno opismenjevanje odraslih je predstavil Matej Jazbinšek iz Knjižnice Laško. V projektu je sodelovalo več knjižnic, so pa pridobili denar iz projekta LAS Čebela bere med. Z denarjem so opremili prostor, kupili računalniško opremo, izvedli izobraževalne delavnice za mlade, odrasle ter posebej za knjižničarje in pripravili priročnik v tiskani in elektronski obliki. Ta je brezplačno na voljo za vse, tako za tiste, ki se želijo digitalno izobraziti kot za tiste, ki želijo izvajati delavnice za starejše in jih navdušiti za uporabo elektronskih storitev. Z izvajanjem delavnic nadaljujejo tudi po zaključku projekta, saj so jih uporabniki zelo pozitivno sprejeli in se jih udeležujejo.
Udeleženci posveta v dvorani v Zalogu na dnevu dobrih praks.
Tretji sklop je že tradicionalno namenjen Domoznanskemu utripu.
Iz Knjižnice Lenart je Aleksandra Papež predstavila nagrajeni projekt Od pobude lačni morda do knjige Ke `mo jeli. Ob Dnevu evropske kulturne dediščine je knjižnica k sodelovanju povabila svoje uporabnike, da delijo domače recepte in stare kuhinjske pripomočke. Nato so v knjižnici pripravili odmevno razstavo, izbrali šestdeset receptov, ki so jih v izvorni obliki objavili v knjigi. Izdajo knjige so sofinancirale občine, knjiga je pošla v trenutku, v knjižnici pa so dokazali, da je ta veliko več kot le prostor za izposojo in vračilo knjig.
Klaudija Šek Škafar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je predstavila nagrajeni projekt Katalogizacija judovskih molitvenikov in obrednih knjig iz obdobja 1779 do 1942. Knjižnica je s pomočjo zunanjih sodelavcev katalogizirala preko sto molitvenikov in obrednih knjig, osnovala judovsko zbirko in s tem dragoceno zbirko pomurske judovske skupnosti naredila dostopnejšo raziskovalcem in zainteresirani javnosti. S tem se knjižnica poklanja spominu nekdanjega dela svoje skupnosti in gradi zavest o kulturi in preteklosti svojega kraja.
Iz Splošne knjižnice Ljutomer so projekt Zakleta Ana na več načinov predstavili Jasna Branka Staman, Srečko Pavličič in Vesna Laissani. Knjižnica v okviru domoznanske dejavnosti med drugim tudi spodbuja domače avtorje k pisanju domačih zgodb, legend, pesmi in anekdot in zato je v letu Prleških vrednot in vinske kulture izdala knjigo Zakleta Ana, ki jo je napisal domačin Srečko Pavličič. Knjigo je knjižnica podarila okoliškim vrtcem, šolam in drugim zavodom. Knjiga je doživela velik uspeh, saj je bila dobro sprejeta, v šolah postala del seznama za domače branje ali bralno značko in s tem v šolah spodbudila branje domačih zgodb, domače avtorje pa spodbudila k ustvarjanju.
Dr. Marko Samec je predstavil s strani komisije posebej pohvaljen projekt Knjižnice Šmarje pri Jelšah Mednarodno okolje navdihuje knjižničarje in uporabnike. V predstavitvi je poudaril, kako pomembno je, da knjižničarji gredo v svet, delijo svoje zgodbe, spoznavajo nova okolja, saj s tem bogatijo sebe, svoje okolje in celotno lokalno skupnost ter so navdahnjeni z novimi idejami. Ob mednarodnem udejstvovanju in vključevanju uporabnikov v lokalnem okolju nastajajo številne nove, raznolike, pozitivno sprejete knjižnične vsebine.
Iz Knjižnice Pavla Golie Trebnje je Andreja Pleničar predstavila portal Topoteka, ki omogoča digitalizacijo domoznanskih vsebin, predstavila je tudi vsebine na portalu, ki jih je dodala trebanjska knjižnica Topoteka Temeniške in Mirenske doline. Predavateljica je predstavila prednosti portala kot so enostaven vnos vsebin, neomejen prostor, je lahko del občanske znanosti, saj je vključeno tudi lokalno prebivalstvo in lokalna skupnost. Vsebine na portalu so lahko del turistične ponudbe, uporaba portala lahko izboljšuje digitalno pismenost, na portalu gradijo digitalni arhiv prireditev iz lokalnega okolja.
V drugem delu dneva je potekala okrogla miza z naslovom Vpliv umetne inteligence na prihodnost knjižnic. Na okrogli mizi, ki jo je vodila Luana Malec, so sodelovali Erik Novak iz Inštituta Jožef Štefan, Odsek za umetno inteligenco, dr. Jan Pisanski iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, dr. Mojca Rupar Korošec iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Aleš Klemen iz Mestne knjižnice Ljubljana in Matjaž Stibilj iz Valvasorjeve knjižnice Krško. Sogovorniki so v uri in pol zanimive razprave izpostavili, da se umetne inteligence ne smemo bati, ampak se jo moramo truditi čim bolj spoznati in se jo naučiti uporabljati (previdno) tudi pri svojem delu. Naučiti se moramo vseh prednosti in pasti, ki jih umetna inteligenca prinaša, obenem pa se zavedati, da se UI, ki jo naši uporabniki že uporabljajo, še naprej razvija z nesluteno hitrostjo. Poudarili so, da se morajo knjižnice odzivati na dogajanja v družbi, slediti morajo tudi »podatkovni etiki« in pravnim podlagam. Pomembno je informacijsko opismenjevanje, ki mora vključevati tudi UI, saj so splošne knjižnice edine, v katere prihajajo obiskovalci vseh generacij. Vloga knjižničarjev (v vseh tipih knjižnic) je, da se najprej sami izobrazijo o UI, sprotno nadgrajujejo svoje znanje in nato izobražujejo tudi svoje uporabnike. Vse to pa morajo knjižice početi sistemsko, se skupaj odločati, kakšno UI potrebujemo v knjižnicah. Izobraževanje knjižničarjev in uporabnikov mora potekati ob zavedanju, da je UI, kot je denimo chat gpt, le orodje za uporabo, ne pa da misli namesto nas. Splošne knjižnice moramo sodelovati v družbi, se zavedati, da bo UI del našega vsakdana in ves čas opozarjati na prednosti in slabosti njene uporabe. Udeleženci okrogle mize so nas tudi spomnili, da je vsak nov medij prinesel bojazen, da bo knjigo izpodrinil, kar se seveda ni zgodilo, ampak sedaj zelo različni mediji sobivajo s knjigo.
Okrogla miza “Vpliv umetne inteligence na prihodnost knjižnic. Udeleženci (od leve proti desni): dr. Mojca Rupar Korošec iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Aleš Klemen iz Mestne knjižnice Ljubljana, dr. Jan Pisanski iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, Matjaž Stibilj iz Valvasorjeve knjižnice Krško, raziskovalec Erik Novak iz Inštituta Jožef Štefan, Odsek za umetno inteligenco in moderatorka Luana Malec predsednica Sekcije iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.
Dan se je zaključil v prijetnem vzdušju in z mislijo, da se ob dobrih praksah in druženju s kolegi vidimo tudi naslednje leto.