Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Knjižničar – knjižničarju desetič: dan dobrih praks

Knjižničar – knjižničarju desetič: dan dobrih praks
13. 6. 2024
Tanja Mikolič
Knjižnica Sevnica
Plakat dogodka

V četrtek, 23. maja 2024, je Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic in Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem organizirala tradicionalno, že deseto strokovno srečanje Knjižničar – knjižničarju s povednim podnaslovom: dan dobrih praks. Dvorana knjižnice, umeščena v čudovit grad Ravne, je ob začetni, 10. uri, pokala po šivih, saj jo je napolnilo več kot 100 slovenskih knjižničark in knjižničarjev.

Tudi v letošnjem letu smo se članice Sekcije za splošne knjižnice odločile za novost in predavatelje pozvale k predstavitvi vsebinsko zgoščenih (v »zgolj« 6-ih minutah in 40 sekundah) inovativnih projektov po dinamični metodi PechaKucha. Tako in zato smo lahko v sklepnem delu strokovnega dogodka že drugič zapored izvedle okroglo mizo – tokrat je beseda tekla o kadrovskih izzivih v (bližnji) prihodnosti.

Udeleženci X. strokovnega srečanja Dan dobrih praks v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Foto: Luana Malec

Udeleženci X. strokovnega srečanja Dan dobrih praks v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Foto: Luana Malec

V uvodnem delu strokovnega srečanja nam je dobrodošlico izrazil gostitelj, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, Aljaž Verhovnik. Sledil je pozdrav Luane Malec, direktorice koprske Osrednje knjižnice Srečka Vilharja ter predsednice Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Pozdravne nagovore sta sklenila Matej Strgaršek, z aktualnim mesecem izvoljen predsednik Združenja slovenskih splošnih knjižnic in Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS).

Kot veleva tradicija, je bila prireditev razdeljena na več tematskih sklopov. Prezentacije posameznih projektov in predavateljev oz. predavateljic sta izmenjujoče se napovedovali Polonca Kavčič iz Goriške knjižnice Franceta Bevka in Tanja Mikolič iz Knjižnice Sevnica. Osrednja pozornost prvih dveh vsebinskih sklopov je bila namenjena branju otrok in odraslih. Sledila je seznanitev z odmevnim domoznanskim projektom in tremi projekti, vsebinsko vezanih na vključevalno oziroma povezovalno vlogo knjižnic, ki nudijo inovativne storitve za svoje uporabnike. Jubilejni deseti dan dobrih praks pa je zaokrožila zanimiva in aktualna razpravo o kadrih (ki bodo oblikovali našo skupno prihodnost).

V prvem tematskem sklopu Spodbujanje branja za otroke smo se torej osredotočili na primere, ki nagovarjajo otroke, da se prepustijo branju in raziskovanju novih svetov.

Deseti dan dobrih praks je otvorila Rebeka Žlajpah. V Mestni knjižnici Grosuplje so namreč pripravili projekt Sprejem drugošolcev med bralce, v okviru katerega ne manjka slovesnih sprejemov s slavnostnimi govorci, podelitev diplom in nagrad. Vse to z enim ciljem – navdušiti otroke nad branjem in obiskovanjem knjižnice.

Splošne knjižnice nenehno iščejo poti do svojih uporabnikov, odkrivajo njihove želje, potrebe, zanimanja in navade – vedno želijo biti proaktivne, torej korak pred vsemi. Tako razmišljajo tudi v Knjižnici Lenart, kjer so v sklopu projekta “Rastem s knjigo” ubrali nov pristop. Odločili so se, da delo “Reformatorji v stripu” spremenijo v igro in vanjo aktivno vključijo sedmošolce. Projekt z naslovom Delo je igra: na poti sprememb z mladimi bralci so povzele Aleksandra Papež, Nada Valdhuber in Nina Polanec.

Aleksandra Papež, Nada Valdhuber in Nina Polanec iz Knjižnice Lenart ob prezentaciji projekta Delo je igra : na poti sprememb z mladimi bralciFoto: Facebook stran Sekcije za splošne knjižnice

Aleksandra Papež, Nada Valdhuber in Nina Polanec iz Knjižnice Lenart ob prezentaciji projekta Delo je igra: na poti sprememb z mladimi bralci Foto: Facebook stran Sekcije za splošne knjižnice

V Splošni knjižnici Ljutomer so zaradi zaskrbljujočega upada branja med mladimi, še posebej po 15. letu, ustanovili literarni klub “Med vrsticami in podobami“. V klubu se mladi sproščeno družijo in izražajo skozi umetnost, raziskujejo povezave med literaturo, filmom in video igrami, spoznavajo različne literarne žanre ter avtorje, pišejo kratke zgodbe in scenarije ter raziskujejo vpliv literature na druge umetniške izraze, kulturo in družbo. Projekt so podrobno opisali: Vesna Laissani, direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, Vitomir Kaučič, mentor literarnega kluba, ter udeleženke literarnega kluba, učenke Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, Alja Kardoš, Ana Pihler in Anella Kovačič.

Ko so se omejitveni ukrepi epidemije poslovili in se je življenje začelo vračati v ustaljene tirnice, so v Knjižnici Pavla Golie Trebnje opazili, da njihovih zvestih obiskovalcev, predvsem otrok, ni več toliko kot prej. Tako je nastal zanimiv projekt Nazaj v knjižnico, ki ga je na desetem strokovnem posvetovanju Sekcije za splošne knjižnice izpostavila Mojca Nose.

Kot poslednja v prvem sklopu je sledila obrazložitev projekta Poletna pravljična doživetja za otroke, o katerem je več povedal Marko Samec, direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah. V omenjeni knjižnici knjižničarji (tudi) v poletnem času organizirajo posebna poletna pravljična doživetja, ki otrokom in njihovim staršem knjižnico približajo na interaktiven način in tako gradijo še tesnejši odnos s skupnostjo.

Po kratki diskusiji je nastopil čas za primere dobrih praks, vsebinsko vezanih na spodbujanje branja za odrasle.

Projekt Knjižnice Domžale, primer dobre prakse knjižničnega delovanja v sodelovanju z drugimi institucijami, je orisala mag. Katarina Peterc. Podjetniška bralna značka je nastala v sodelovanju domžalske knjižnice in Obrtne zbornice Domžale ob ustanovitvi Podjetniške knjižnice, s čimer se spodbuja branje podjetniške literature ter (posledično) združuje bralce in podjetnike.

Modra popotnica, kranjski projekt, razvija različne in raznolike programe družinske pismenosti s ciljem dvigniti raven pismenosti, spodbujati medgeneracijsko učenje in razvijati bralno kulturo. Bogate in barvite programe, ki so jo jih razdelili v tematske sklope, vezane na različne vrste pismenosti (Zeleno je modro, Lokalno je modro in Športno je modro) je predstavil soavtor literarnega kviza Modri pes Jure Bohinec.

Mariborska knjižnica je na povabilo Festivala Borštnikovo srečanje pristopila k interaktivni gledališki razstavi Tovarna utopije češkega Gledališča DRAK. Mednarodnemu projektu je dodala domoznansko dimenzijo ter obogatila razstavo z eksperimentalnim pripovedovalskim programom, ki je obiskovalce vodil skozi kulturno-zgodovinsko okolje Maribora. Mariborski projekt Tovarna prihodnosti sta obrazložili Meta Blagšič in Biserka Bobnar.

Zadnji v tem sklopu, projekt Cankarjeve knjižnice Vrhnika Skodelica literature za lepši dan, je potekal prek Facebooka in YouTube kanala knjižnice, na desetem strokovnem srečanju pa ga je osvetlila direktorica knjižice Sonja Žakelj. V pandemičnem času so pričeli z objavljanjem kratkih posnetkov branj različnih del, z vključitvijo lokalnih avtorjev in bralcev leta 2021 pa so želeli promovirati predvsem domoznanske vsebine in povečati sodelovanje z lokalnim okoljem.

Po kratki diskusiji in zasluženem okrepčilnem odmoru je sledila napoved povzetka večletnega domoznanskega projekta, ki je povezal domoznansko, zgodovinsko, lokalno in literarno tematiko, s poudarkom na zgodbi družine Rudolf iz preloma stoletja. Bogato zapuščino Rudolfovih s Konjiškega (»njihova« je tudi ponarodela pesem Huda mravljica) ter njihov vpliv na lokalno okolje in širše sta raziskali Ana Miličević in Ana Zidanšek.

Sledil je še zadnji sklop predstavljenih projektov z izpostavljeno vključevalno vlogo knjižnic.

Projekt Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev je nastal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ormož kot (uspešna) posledica aktivnega vključevanja 103-eh ukrajinskih razseljencev v družabno življenje, ki so se leta 2022 priselili v tri severno-vzhodne slovenske občine. Večkrat nagrajeni projekt (tudi s strani Združenja slovenskih splošnih knjižnic) je povzela Marijana Korotaj.

Sledil je nagrajeni projekt, in sicer gostiteljske, Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, poimenovan Storitev »osebni knjižničar«, o katerem je spregovorila mag. Jelka Kos. Osrednja koroška knjižnica, ki si prizadeva za dostopnost za vse skupine uporabnikov, deluje kot kompetenčni center za lahko branje. V sklopu slednjega so oblikovali tudi posebno zbirko Berem zlahka, uporabnikom lahkega branja pa je prilagojena tudi (inovativna) storitev »osebni knjižničar«.

Tudi zadnji poudarjen projekt je delo Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Zbirka Berem zlahka, namenjena ranljivim skupinam, je zaživela pred skorajda natanko dvema letoma. Dotična zbirka vključuje knjige v Braillovi pisavi, za disleksike, s povečanim tiskom, v slovenskem znakovnem jeziku, lahko branje in zvočne knjige, povzela pa jo je Branka Mrđenović.

Udeleženke okrogle mize (od leve proti desni): mag. Breda Podbrežnik Vukmir, prof. dr. Polona Vilar, dr. Sergeja Planko, Damjana Vovk, dr. Simona Šinko in Maja VunšekFoto: Facebook stran Splošne knjižnice Slovenske Konjice

Udeleženke okrogle mize (od leve proti desni): mag. Breda Podbrežnik Vukmir, prof. dr. Polona Vilar, dr. Sergeja Planko, Damjana Vovk, dr. Simona Šinko in Maja Vunšek Foto: Facebook stran Splošne knjižnice Slovenske Konjice

Deseto strokovne srečanje dan dobrih praks je zaokrožila okrogla miza z naslovom “Naši kadri v prihodnosti“. Pogovor je usmerjala mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. V goste je povabila pet sogovornic: prof. dr. Polono Vilar iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF UL, dr. Sergejo Planko, strokovnjakinjo za kadrovsko tematiko in predavateljico, dr. Simono Šinko, vodjo Učnega centra v Mestni knjižnici Ljubljana, Damjano Vovk, predsednico ZBDS ter Majo Vunšek, direktorico Mestne knjižnice Kranj. Povabljene udeleženke strokovne razprave so osvetlile več ključnih izzivov in trendov v akademskem svetu ter družbi nasploh. Prof. dr. Polona Vilar je poudarila prilagajanje akademskega sveta novim potrebam na trgu zaposlovanja, vključno s ponovno uvedbo razširjenega, dvopredmetnega študija. Dr. Sergeja Planko je opozorila na spremembe v spoštovanju poklicev med generacijami ter pomembnost povezovanja in izmenjave idej, hkrati pa je osvetlila tudi praktično ugotovljeno dejstvo, da imajo mlajše generacije težave pri neposrednih, direktnih komunikacijah (lažje komunicirajo preko e-naprav, kot osebno oziroma direktno). Damjana Vovk je izpostavila potrebo po razvoju generičnih veščin, kot je nastopanje, ter opomnila, da knjižnice niso “odlagališče” kadrov. Dr. Simona Šinko je opozorila na vse večji trend po praktičnih znanjih, Maja Vunšek pa na pomembnost knjižnic v evropskem kontekstu. Govornice so se strinjale, da učenje ne sme biti zgolj “napoteno” izobraževanje s strani vodstva, temveč mora potekati tudi samoiniciativno, s strani posameznika, še posebej ob hitrih spremembah (nujnost vseživljenjskega učenja). Pogovor se je dotaknil tudi izzivov umetne inteligence, potrebe po boljšem vrednotenju informacij in praktičnih znanjih ter naraščajočem pomenu empatije v prihodnosti.

V prijetnem vzdušju smo zaključili letošnjo, že deseto strokovno srečanje Dan dobrih praks. Članice Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS se veselimo ponovnega (strokovnega in neformalnega) druženja ob letu osorej, kjer bomo lahko zagotovo zopet prisluhnili številnim novim dobrim praksam v nikoli dolgočasnem knjižničnem okolju.

Nasmejani obrazi ob koncu letošnjega uspešno izvedenega posvetovanja (od leve proti desni): Petra Kovič, Polonca Kavčič, Tanja Mikolič, Luana Malec, Maja Vunšek, Damjana Vovk, Urška Lobnikar Paunović, mag. Breda Podbrežnik Vukmir in prof. dr. Polona VilarFoto: Facebook stran Zveze bibliotekarskih društev Slovenije

Nasmejani obrazi ob koncu letošnjega uspešno izvedenega posvetovanja (od leve proti desni): Petra Kovič, Polonca Kavčič, Tanja Mikolič, Luana Malec, Maja Vunšek, Damjana Vovk, Urška Lobnikar Paunović, mag. Breda Podbrežnik Vukmir in prof. dr. Polona Vilar Foto: Facebook stran Zveze bibliotekarskih društev Slovenije

Skip to content