Knjižnica združuje: ustvarjalne delavnice in bralni projekti za vse generacije
Izvleček
Knjižnice v svojih prostorih prirejajo raznolike dogodke in prireditve, s projekti na različnih ravneh sodelujejo z drugimi knjižnicami, povezujejo se z javnimi zavodi, društvi in drugimi ustanovami ter skupaj z njimi gradijo svojo podobo in izpolnjujejo svoje poslanstvo. Delujejo v smeri opismenjevanja uporabnikov, medgeneracijsko povezovalno, bralno-spodbujevalno, izobraževalno ter v smeri aktivnega delovanja na področju ohranjanja kulturne dediščine. Z umeščenostjo knjižnic v javno življenje se poudarja njihova kulturna in izobraževalna vloga.
Ključne besede: projekti, medgeneracijsko povezovanje, javni zavodi, društva, dejavnosti za otroke, dejavnosti za odrasle, delavnice, spodbujanje branja, kreativno pisanje
Uvod
Knjižnice lahko danes poimenujemo kar dnevne sobe kraja. V njihovih prostorih se odvijajo najrazličnejše dejavnosti za uporabnike vseh starostnih skupin in najrazličnejših zanimanj ter interesov. Knjižnice se povezujejo z zavodi, ustanovami in društvi, organizirajo projekte, predstavitve, predavanja, predstave, pogovorne in literarne večere ter preostale prireditve, ki jih lahko uporabniki obiščejo brezplačno. V interesu vsake knjižnice je, da zadovolji potrebe in želje svojih uporabnikov ter s tem širi krog mnogih članov velike knjižnične družine.
Poslanstvo sodobne splošne knjižnice je široko zastavljeno in se skuša približati uporabniku. Sodobna splošna knjižnica tako v lokalnem prostoru pomeni ustanovo, ki predvsem spodbuja in krepi bralno kulturo, omogoča in zagotavlja brezplačen dostop do informacij in storitev. Uporabnike različnih ciljnih skupin in interesov spodbuja k vseživljenjskemu izobraževanju. Knjižnica svojim uporabnikom viša kakovost življenja, omogoča izobraževanje na vseh ravneh in področjih ter skrbi za bogato preživljanje njihovega prostega časa. Vse to knjižnice uresničujejo tudi s komunikativnimi, prijaznimi, samoiniciativnimi in strokovno podkovanimi zaposlenimi, ki gojijo do uporabnikov enakopraven in nepristranski odnos ter so se pripravljeni spopadati z različnimi izzivi, ki jih prinašajo naloge in izpolnjevanje poslanstva knjižničarja. (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, 2021)
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in njeno poslanstvo
Korenine knjižničarstva v Slovenski Bistrici segajo v devetnajsto stoletje, ko je leta 1858 bistriški kaplan Matevž Vrečko ustanovil v mestu prvo knjižnico. Ta je bila farna knjižnica.
S knjižničarstvom v Slovenski Bistrici sta tesno povezana ustanovitelja knjižnice Slovenska bukvarnica in Bralnega društva pod Pohorjem (1863): Josip Vošnjak, ki je leta 1868 ustanovil še čitalnico in po katerem je bila knjižnica v Slovenski Bistrici leta 1984 poimenovana, in Lovro Stepišnik, ki je s košem prenašal knjige od vrat do vrat po hribovskih kmetijah in je zaradi svojega dela priznan kot prvi slovenski potujoči knjižničar. S svojim narodnozavednim delovanjem sta ozaveščala preproste ljudi, jih izobraževala in vzpodbujala k branju knjig v slovenskem jeziku, kar je bilo za čas, v katerem sta živela in delovala, zelo pomembno. Močna germanizacija je namreč silila ljudi k sporazumevanju in branju v nemškem jeziku.
Po drugi svetovni vojni je bila leta 1946 ustanovljena Ljudska knjižnica Slovenska Bistrica, leta 1965 pa je bila na njenih temeljih ustanovljena Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica, ki je bila leta 1984 preimenovana v Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Matični knjižnici se je leta 1975 pridružil še oddelek Pionirske knjižnice (Korošec, 2009 in Stegne, 2018). Več o zgodovini Knjižnice Josipa Vošnjaka lahko preberete na spletni strani knjižnice.
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je ena izmed 58 slovenskih splošnih knjižnic in deluje v stari ter spomeniško zaščiteni stavbi na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Pod njenim okriljem deluje šest krajevnih knjižnic. Krajevne knjižnice Pragersko, Tinje in Kebelj se nahajajo v Občini Slovenska Bistrica, občine Oplotnica, Poljčane in Makole pa imajo vsaka svojo krajevno knjižnico, ki prav tako delujejo pod okriljem Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. V knjižnični mreži delujeta tudi kolekcijski zbirki v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane in v njihovi podružnični enoti v Slovenski Bistrici. Prav tako ima v Občini Slovenska Bistrica dve postajališči bibliobus Mariborske knjižnice.
Pri načrtovanju knjižnične mreže je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica upoštevala Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice za obdobje 2018 do 2028 (Ministrstvo za kulturo RS, 2018).
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se po zadnjih kazalnikih za razdelitev splošnih knjižnic glede na število potencialnih uporabnikov uvršča v IV. skupino (vir informacije je NUK, spletna stran trenutno ni dostopna), saj po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pokriva področje s 36.179 prebivalci, ki so potencialni uporabniki knjižnice (na dan 1. 1. 2024). Pri delovanju in dejavnostih se ravna po Zakonu o knjižničarstvu in njegovih dopolnilih ter spremembah in po preostalih zakonih, pravilnikih, odlokih in uredbah o knjižnicah in knjižničarski stroki.
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v svojem prostoru izpolnjuje kulturno, socialno in izobraževalno vlogo. Uporabnikom omogoča dostop do informacij in brezplačnih storitev, spodbuja bralno kulturo in je usmerjena k različnim ciljnim skupinam, saj se trudi zadovoljiti potrebe širokega kroga svojih uporabnikov. Pri izvajanju svojega poslanstva nenehno uvaja izboljšave pri delu, zlasti pri posodabljanju knjižničnih in informacijskih storitev. S svojim delovanjem zaposleni v knjižnici širijo in negujejo spoštovanje do slovenske kulturne dediščine ter znanstvenega napredka, ohranjajo strokovnost in krepijo pozitivne odnose med uporabniki in zaposlenimi v ustanovi. (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, 2021)
V raznolikosti je bogastvo
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica sledi Smernicam za izvajanje knjižnične dejavnosti splošnih in šolskih knjižnic ob uporabi skupnih virov. (Vodeb idr., 2009) V svojem delovanju raste in se razvija ter svojim uporabnikom ponuja vsako leto večji izbor prireditev in projektov za vse generacije. Pri izbiri prireditev in dejavnosti, ki jih izvajamo, smo pozorni na potrebe in želje uporabnikov, saj se zavedamo, da so uporabniki tisti, ki soustvarjajo delovanje knjižnice na področju prireditev in dejavnosti. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica obiska oziroma udeležbe na prireditvah in pri dejavnostih nikoli ne pogojuje z včlanjenostjo, kot to določa 11. člen Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic, razen pri nekaterih dejavnostih, pri katerih dejavnost ni mogoča brez včlanjenosti (na primer pri projektu Knjižnica semen, pri katerem program za izposojo semen zahteva vpisno številko člana). Vse prireditve in dejavnosti Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica so za uporabnike in udeležence brezplačne (Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, 2003).
Knjižnica obvešča potencialne obiskovalce prireditev in širšo javnost o prireditvah prek javnih občil (Tednik Panorama, Informator, Bistričan, Bistriške novice, Radio Rogla, Štajerski val), družbenih omrežij (Facebook, Tik-tok, Instagram), po pošti s pošiljanjem Vošnjakovega napovednika ter v matični in krajevnih knjižnicah z vabili in plakati. Seveda pa uporabnike nagovarjamo tudi ustno in menimo, da je to najučinkovitejša oblika povabila.
Ker je Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v svojem delovanju proaktivna, usmerjena k dvigu standarda kakovosti storitev in vpetosti v lokalno okolje, se ravna po smernicah, zapisanih v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). S proaktivnim delovanjem sodeluje pri razvoju lokalne skupnosti in se trudi zadostiti potrebam ter željam njenih prebivalcev, za kar razvija in omogoča odprt dialog s prebivalci, javnimi ustanovami ter društvi. Knjižnica je motivirana in si želi, da uporabniki ne glede na starost usvojijo vse oblike pismenosti, zato sestavlja program predavanj in izobraževanj ter preostalih prireditev v matični in vseh svojih krajevnih knjižnicah. Odziv lokalne skupnosti in vpliv na prebivalce prikazuje na aktualen način v lokalnih medijih, na strokovnih srečanjih in v strokovnih revijah ter časopisih.
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica aktivno sodeluje in se povezuje z zavodi, društvi in drugimi ustanovami občin ustanoviteljic ter skupaj z njihovimi člani in zaposlenimi soustvarja dogodke in dejavnosti.
Z umeščenostjo knjižnice v javno življenje z vsemi dejavnostmi in projekti poudarjamo pomen kulturne in izobraževalne vloge knjižnice v okolju, posameznike pa vzpodbujamo k aktivnemu delovanju v skupnosti in prispevku za ohranitev kulturne ter naravne dediščine. S svojim delovanjem knjižnica vpliva na povezovanje med posamezniki ne le znotraj ene starostne skupine, temveč deluje medgeneracijsko povezovalno.
Dejavnosti za otroke Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Pomembno je, da otroka že v predbralnem obdobju navajamo na knjigo, poslušanje in aktivno sodelovanje pri branju, saj z vsemi temi aktivnostmi razvijamo njegovo ustvarjalnost, govor in širimo besedni zaklad. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je na področju prireditev in projektov za otroke in mladino močno aktivna že vse od ustanovitve Pionirske knjižnice v letu 1975. Od takrat se je zvrstilo nešteto prireditev in projektov, ki so bili odmevni po Sloveniji. Omeniti je treba Otroški živ-žav ob petnajsti obletnici ustanovitve oddelka Pionirske knjižnice v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, sodelovanje v radijski oddaji Lahko noč, otroci, vse knjižne kvize, knjižne tombole in uganke, otroške predstave, srečanja z mladinskimi literarnimi ustvarjalci, tudi sodelovanje na Srečanjih pisateljev na dvorcu Štatenberg z mednarodno zasedbo, počitniške delavnice Vesele počitnice, literarne dopoldneve z literarnimi in likovnimi ustvarjalci in še bi lahko naštevali. Kar nekaj teh dejavnosti knjižnica izvaja še danes (knjižne uganke, otroške predstave, Vesele počitnice, literarni dopoldnevi …), seveda pa je spekter prireditev iz leta v leto širši. V nadaljevanju so predstavljene le nekatere dejavnosti in aktivnosti, ki jih Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica ponuja otrokom.
V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica izvajamo najrazličnejše bralnospodbujevalne dejavnosti in projekte za otroke, med katerimi sta tudi projekt knjižnice Knjižni zakladi malega Lovra in medgeneracijski bralnopovezovalni projekt Gremo po pravljico. Oba projekta sta samostojna projekta knjižnice, ki ju je idejno oblikovala in ju vodi ter koordinira bibliotekarka, profesorica slovenskega jezika in biologije, ki je zaposlena v knjižnici.
Pravljična doživetja
Pravljična doživetja so bralnospodbujevalna dejavnost, ki poteka enkrat na mesec od oktobra do marca v matični in vseh krajevnih knjižnicah Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.

Logotip za dejavnost Pravljična doživetja Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (vir: arhiv knjižnice)
Gre za dejavnost knjižne in književne vzgoje, pri kateri se angažira predvsem bibliotekar, ki pripravi pravljično uro. Bibliotekar izbere kakovostno besedilo, velikokrat poseže po nagrajenih besedilih priznanih sodobnih ali klasičnih avtorjev, bere ali pripoveduje pravljico, vodi razgovor o prebranem, spodbuja otroke k razmišljanju in čustvenemu doživljanju pravljice, k likovnemu poustvarjanju, k ustvarjalni igri po prebranem, k aktivnemu sodelovanju v razgovoru, pri izbiri slikanic in drugega gradiva, včasih pripravi in izvede tudi ustvarjalno delavnico.
Število sodelujočih v dejavnosti iz leta v leto močno niha, kaj je vzrok tako velikega nihanja, lahko le ugibamo. Morda je vzrok množica dejavnosti, ki jih za otroke ponujajo druge institucije in javni zavodi, ter številne obšolske dejavnosti, ki so na izbiro na vsaki osnovni šoli.
Poletavci – poletni bralci
Med poletnimi počitnicami se Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica pridruži bralnemu projektu Poletavci, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Projekt v knjižnici koordinira bibliotekarka, ki vodi pionirsko knjižnico v matični ustanovi.

Zaključna prireditev projekta Poletavci v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici (foto: arhiv knjižnice)
Rastem s knjigo
V nacionalnem projektu spodbujanja bralne kulture, ki je široko zasnovan in poteka na ravni osnovnih in srednjih šol, že leta sodeluje tudi Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki izvaja projekt za učence sedmih razredov osnovnih šol na območju občin ustanoviteljic knjižnice in za dijake prvih letnikov Srednje šole Slovenska Bistrica.
Vrtnarske delavnice za otroke Mala vrtnarska akademija
Pri projektu Knjižnice semen, ki je projekt Goriške knjižnice Franceta Bevka, organiziramo vrtnarske delavnice za otroke, ki jih izvaja Inštitut SeMe.
Otroci na delavnicah spoznajo, da so domača kakovostna semena osnova za dober pridelek, naučijo se ravnati s semeni, raziskujejo prst, spoznavajo rastline in njihove dele, naučijo se pobirati, sušiti in shranjevati semena … Seznanijo se z osnovami kakovostnega vrtnarjenja in spoznajo pomen vrtnarjenja za človeka in družbo ter spoznajo otroško strokovno literaturo s tega področja in izvedo, kje so knjižne police, na katerih je ta literatura pospravljena. Na delavnicah udeleženci poslušajo pravljice s tematiko vrtnarjenja, samooskrbe in ohranjanja semen.

Otroška vrtnarska delavnica (foto: arhiv knjižnice)
Knjižni zakladi malega Lovra
Knjižni zakladi malega Lovra je samostojni bralnospodbujevalni projekt Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki v krajevni knjižnici Makole uspešno poteka že od leta 2017. Projekt vodi in koordinira bibliotekarka, ki je tudi idejna vodja.
Projekt Knjižni zakladi malega Lovra se izvaja kot partnersko sodelovanje zaposlenih v knjižnici in pedagoškega ter vzgojnega kadra, zaposlenega v Vrtcu Krtek Makole in v Osnovni šoli Anice Černejeve Makole. V izvedbo se aktivno vključuje celotna populacija otrok prvega triletja partnerske osnovne šole in vrtca.
Učitelje in vzgojitelji pri izvajanju in načrtovanju projekta aktivno sodelujejo, skupaj z bibliotekarko načrtujejo bibliopedagoške ure in v pripravah vsebino bibliopedagoškega dela povezujejo s svojimi učnimi načrti oziroma jih vključujejo v kurikulum, zaradi česar je projekt drugačen od klasičnih pravljičnih ur.
V projektu vsako leto sodeluje sedem ali osem skupin otrok (1., 2., 3. razred OŠ in štiri ali pet skupin otrok iz vrtca), ki vsak mesec s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami za eno šolsko uro obiščejo knjižnico, poslušajo izbrano zgodbico, ki jo pripoveduje bibliotekarka ali po dogovoru kdo drug (otrok, starš, učiteljica), in spoznavajo določeno tematiko. Hkrati spoznavajo knjižnico in njeno zgodovino, rešujejo knjižne uganke, se pogovarjajo o knjigah, spoznavajo proces izposoje in se nanj privajajo. Vsakič jim knjižničarka v nahrbtnik pripravi zaklad (knjige, dvd-je, cd-je, didaktične igre, lutke …), ki ga otroci odnesejo v svoj razred/igralnico. Bibliotekarka vsakič pripravi še tematsko razstavo gradiva, ki si ga otroci v knjižnici ogledajo, lahko pa si ga izposodijo na dom.

Logotip projekta Knjižni zakladi malega Lovra Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (vir: arhiv knjižnice)
V letu 2023 so projekt začeli izvajati tudi v matični knjižnici, kjer so k sodelovanju povabili enoto Vrtca Otona Župančiča na Šmartnem na Pohorju. Razlika v izvajanju projekta na Šmartnem na Pohorju je v tem, da bibliotekarka obišče vrtec in bibliopedagoško uro izvede v njihovih prostorih.
Projekt ima dolgoročne učinke, saj otroke in mladino vzgaja v dobre bralce, redne uporabnike knjižnice, jih navaja na knjižnični bonton in pravila vedenja v knjižnici ter na lepo ravnanje s knjigo. Uči jih, da so knjige pomembne in jih je treba ohraniti za druge bralce.
Gremo po pravljico – medgeneracijski bralnospodbujevalni projekt
V Knjižnici Makole, ki je ena od krajevnih knjižnic Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, smo v letu 2024 začeli izvajati nov bralni in povezovalni projekt Gremo po pravljico. To je medgeneracijski projekt, katerega skupno vodilo je spodbujanje udeležencev h glasnemu branju, poslušanju, obiskovanju knjižnice in aktivnemu sodelovanju pri različnih aktivnostih na srečanjih v knjižnici in drugih javnih prostorih v občini.
Projekt smo začeli izvajati zaradi zaznane potrebe po druženju različnih generacij. Odrasli in otroci, ki so se srečevali v prostorih tamkajšnje knjižnice, so v knjižnici večkrat sedli skupaj in klepetali o prebranem, včasih tudi skupaj kaj prebrali, si medsebojno pomagali pri različnih opravilih (domača naloga, reševanje knjižne uganke, pomoč pri upravljanju elektronskih naprav …), odrasli so izmenjevali mnenja o prebranem gradivu in drug drugemu svetovali, kaj naj berejo. Večkrat so skupaj v gradivu iskali recepte, zdravstvene napotke in podobno.
Bibliotekarka, ki vodi tamkajšnjo knjižnico in je hkrati idejna vodja projekta, je zapisala okvirne točke za izvedbo in oblikovala letni načrt dela. Povezala se je z učiteljico razrednega pouka v Osnovni šoli Anice Černejeve Makole, ki je pridruženi partner v projektu.
Sodelujoči partnerji v projektu so Občina Makole, Vrtec Krtek Makole, Gasilsko društvo Makole, Lovska družina Makole, Planinsko društvo Makole, Turistično društvo Štatenberg, Društvo gospodinj Makole, Zavod MA-KOLE, Čebelarska družina Makole in Društvo upokojencev Makole. V prihodnosti želijo k sodelovanju pritegniti še nekatera druga društva in zavode, ki delujejo v kraju. Načrtovanje izvedbe srečanj poteka v sodelovanju z vsemi sodelujočimi partnerji, njihovi predstavniki in člani se udeležujejo srečanj in na njih aktivno sodelujejo. Usklajevanje koordinira vodja projekta. Udeležencem je na srečanjih na voljo različno knjižno gradivo (strokovno gradivo, leposlovje za različne starostne stopnje), ki ga v obliki manjše tematske razstave pripravi vodja projekta. Razstavljeno gradivo si udeleženci lahko ogledajo in izposodijo na dom.
Na leto načrtujemo od štiri do pet srečanj. O datumih srečanj morebitne udeležence knjižnica obvešča na družbenih omrežjih, svoje člane pa z vabili, ki jih prejmejo po e-pošti.
Prvo srečanje projekta je bilo izvedeno konec septembra 2024, ki je mesec skupnega branja. Na njem smo poudarili pomen skupnega glasnega branja in medgeneracijskega druženja, ki sta glavni rdeči niti projekta Gremo po pravljico. Zasnovano je bilo kot orientacijski pohod z glasnim branjem odlomkov pravljice na sedmih kontrolnih točkah v javnih ustanovah in društvenih prostorih, ki so jih morali sodelujoči poiskati. Tam so 38 udeležencev pričakali člani društev in ustanov, ki so glasno prebrali vnaprej dogovorjeni del besedila, na kratko so predstavili svoje društvo ali ustanovo in predstavili svoje razmišljanje o branju, knjigah in knjižnicah. Sledil je povratek v knjižnico, kjer je vodja projekta prebrala zadnji del pravljice, udeleženci pa so si ogledali razstavo na temo branja in knjige. Ob koncu so udeleženci že povpraševali po naslednjem srečanju.

S prvega srečanja Gremo po pravljico (foto: arhiv knjižnice)
Drugo srečanje, ki se ga je udeležilo 60 sodelujočih, je potekalo v decembru 2024 v Krajevni knjižnici Makole in v jedilnici Osnovne šole Anice Černejeve Makole. Ljudsko pravljico o medenjačku so tokrat glasno prebirali naključni sodelujoči različnih starosti. Na tem srečanju se je pravljica razvila v dve delavnici: na prvi so sodelujoči izdelovali praznično voščilnico, na drugi pa so pekli medenjake, za katere je bilo testo vnaprej pripravljeno. Po dobri uri dela sta se skupini na delovnih mestih zamenjali. Ob koncu so se udeleženci zbrali v knjižnici, kjer so si ogledali razstavo o praznikih in ljudskih običajih ter se ob vodenem klepetu o branju, knjigah in ljudskih običajih posladkali z medenjaki in s čajem.
Knjižnica je v projektu Gremo po pravljico združila različne generacije ob zabavnih aktivnostih, hkrati pa je udeležence vključila v aktivno sodelovanje, prebiranje in poslušanje kakovostnih besedil. Projekt ima dolgoročne učinke, saj združuje v skupnih dejavnostih več generacij različnih interesnih skupin, deluje medgeneracijsko povezovalno in vseživljenjsko izobraževalno. Znanje se na srečanjih prenaša z ene generacije na drugo, tako s starejših na mlajše kot z mlajših na starejše.
Dejavnosti za odrasle Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Dejavnosti in prireditve za odrasle delimo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica na tri različna področja:
- Literarni kot(l)iček, vanj uvrščamo vse literarne večere, bralne značke, bralne klube, delavnice kreativnega pisanja …
- Svet na dlani je področje, na katerega spadajo potopisna predavanja in zanimiva predavanja o svetu.
- Znanje za življenje je sklop, v katerega spadajo vse poučne prireditve z najrazličnejših področij.
- Odsev umetnosti vključuje predstave, koncerte, odprtja razstav …
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Logotip Literarni kot(l)liček Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica |
Logotip Svet na dlani Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica |
Logotip Znanje za življenje Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica |
Logotip Odsev umetnosti Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica |
Ob obvestilih o prireditvah in dejavnostih na vabilih, objavljenih v pisnih medijih, objavimo tudi simbole, ki označujejo ta področja.
Vošnjakova bralna značka za odrasle
Vošnjakova bralna značka za odrasle je bralnospodbujevalni projekt Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica za odrasle, ki poteka vsako leto od marca do novembra.
Med potekom projekta morajo udeleženci prebrati vsaj pet del z izbrano tematiko. Vodja projekta izbere gradivo, ki ga uvrsti na priporočilni seznam. Gradivo bibliotekarke postavijo na posebne knjižne police in bralce bralne značke usmerjajo k tem policam. Projekt izvajajo tudi vse krajevne knjižnice Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.
Bralec na list, ki je priložen bralni mapi, zapiše avtorje in naslove prebranih del ter nekaj svojih misli o prebranem. Izpolnjeno mapo odda knjižničarki najkasneje do konca oktobra. V decembru knjižnica organizira prireditev ob zaključku bralne značke, na kateri sodelujoči prejmejo nagrado za opravljeno bralno značko.
Stepišnikov koš
Stepišnikov koš je projekt, ki ga knjižnica izvaja za svoje ostarele, invalidne in trajno bolne člane, ki ne morejo sami obiskati knjižnice.
Knjižničarka članu po predhodnem telefonskem naročilu in pogovoru, v katerem se dogovori za datum in uro obiska, želeno gradivo brezplačno prinese na dom v petih delovnih dneh. Ob naslednjem obisku ga odnese nazaj v knjižnico.
Razstave
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica gosti številne razstave ustvarjalcev iz vse Slovenije. Ima tri razstavne prostore: prvi je namenjen umetniškim slikam (stenski prostor), drugi je namenjen raznim tematskim razstavam (steklene vitrine), tretji pa je stenski razstavni prostor v pionirski knjižnici, na katerem razstavljajo otroci vrtcev in šol ter zavodov iz lokalnega okolja.

Utrinek z razstave klekljaric iz Velenja ter Nianse in članov Likovne sekcije KUD Gaj Zgornja Polskava (foto: arhiv knjižnice)
Kot razstavni prostor je knjižnica zanimiva za ljubiteljske ustvarjalce z različnih področij ustvarjanja, hkrati pa so ves čas na ogled tematske razstave, na katerih so predstavljene knjižne novitete, pisatelji, ilustratorji in gradivo, povezano s pomembnejšimi dogodki.
Stepišnikova bukvarnica
V Stepišnikovi bukvarnici v osrednji knjižnici je obiskovalcem na voljo gradivo, ki je iz knjižnične zbirke odpisano, in knjige, ki jih kot dar prinesejo obiskovalci in niso uvrščene v knjižnično zbirko. V bukvarnici so knjige na prodaj po simbolični ceni (od 0,10 do 2,00 evra), izkupiček od prodanih knjig pa je namenjen nakupu novega knjižničnega gradiva.
Knjižnica semen: Domača semena – naš zaklad
Nosilka projekta Knjižnica semen je Goriška knjižnica Franceta Bevka, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se projektu pridružuje. Načelo Knjižnice semen je promocija biotske raznovrstnosti, lokalne pridelave hrane ter samooskrbe. Namen Knjižnice semen pa je v prvi vrsti ohranitev domačih semen.
Za obisk mesečnih predavanj v sklopu projekta članstvo ni pogoj, izposoja semen pa je pogojena s članstvom v knjižnici zaradi računalniškega programa, s katerim se izvaja izposoja. Izposoditi si je mogoče do deset različnih vrst semen v sezoni. Uporabnik del semen, ki jih pridela, vrne v knjižnico. Namen projekta je vzpodbuditi vzgojo domačih rastlin in pridobivanje ter ohranitev starih sort semen. V projektu ima knjižnica dva partnerja, Inštitut Se-me ter Zeliščni vrt in kmetija Majnika, v sodelovanju s katerima organizira tematska predavanja in delavnice. Knjižnica semen je aktivna v sezoni vrtnarjenja od februarja do oktobra. V preostalem času leta je Knjižnica semen zaprta.

Knjižnica semen (foto: arhiv knjižnice)
Literarni in pogovorni večeri
Knjižnica mesečno izvaja literarne večere in pogovore z znanimi in manj znanimi aktualnimi literarnimi ustvarjalci za otroke, mladino in odrasle. S kakovostnimi pogovori z gosti se trudijo zadovoljiti vse literarne okuse uporabnikov knjižnice. Z veseljem ponujajo priložnost za predstavitev tudi še neuveljavljenim lokalnim avtorjem in v ta namen organizirajo dva literarna večera (ob dnevu knjižnice in ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic).
Literarni natečaj
Literarni natečaj knjižnica razpisuje bienalno in je bil v letu 2024 razpisan tretjič. Tematsko se literarni natečaj navezuje na temo, ki je določena za tisto sezono Vošnjakove bralne značke za odrasle.

Vabilo k sodelovanju na literarnem natečaju Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (vir: arhiv knjižnice)
K sodelovanju na literarnem natečaju vabimo še neuveljavljene pisce, stare najmanj 17 let. Avtorji na natečaju sodelujejo s še neobjavljenimi besedili v naslednjih kategorijah: izvirna kratka zgodba, zgodba za otroke, izvirna pesem. Vsa prispela besedila pregleda šestčlanska strokovna komisija, ki presoja o kreativnosti, slogu, jeziku, vsebinski ustreznosti, inovativnosti, sporočilnosti in splošnem vtisu besedil. Komisija izbere najboljša besedila kategorij, izmed teh pa člani komisije izluščijo najboljše besedilo natečaja. Le-to je še posebej nagrajeno.
Ob vsakem literarnem natečaju izda knjižnica zbornik, v katerem objavi vsa besedila, ki prispejo na razpis natečaja. To je vzpodbuda in priložnost za marsikaterega avtorja, da prvič objavi svoje literarno delo v tiskani obliki. Zbornik prejmejo v dar vsi sodelujoči na natečaju.

Zborniki besedil literarnih natečajev Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica (foto: arhiv knjižnice)
Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad poteka vsako leto v tednu okrog 25. maja, ob dnevu Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.
Bralni klub
V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica bralni klub za odrasle uporabnike obstaja od leta 2021. Med pogovori s knjižničarkami so si udeleženci Vošnjakove bralne značke za odrasle in preostali bralci želeli debatirati o prebranem gradivu. Ker je bilo zanimanje izredno veliko, smo oblikovali dve bralni skupini. V vsaki je od 10 do 14 knjigoljubov, ljubiteljev kakovostne literature, ki se oblikujejo ter povezujejo v bolj ali manj stalni skupini, ki se sestajata enkrat na mesec, ena dopoldne, druga popoldne.
Srce in duša vsakega bralnega kluba je vsekakor moderator, ki ne skrbi le za izbor in zbiranje zadostne količine gradiva, ampak tudi za dobro počutje udeležencev in zavest, da so oni tisti, ki bralni klub ustvarjajo. Poskrbeti mora, da se udeleženci sprostijo in da o prebranem govorijo sproščeno in skozi lastno izkušnjo, da izrazijo svoje razmišljanje o prebranem in ga utemeljijo. Udeleženci skupaj z moderatorjem gojijo kulturo spoštljivega in argumentiranega pogovora. Pomembna izkušnja v bralnem klubu je tudi glasno branje odlomkov, ki so bili udeležencem najbolj všeč ali so se jim zdeli pomembni in na katere bi želeli preostale opozoriti. Udeleženci se za glasno branje odločajo po lastni želji.
Bralni klub je namenjen spodbujanju poglobljenega branja in refleksiji o prebranem. Na srečanjih, ki se odvijajo ob dogovorjenih terminih, člani aktivno sodelujejo z izmenjavo mnenj, vrednotenjem in presojanjem prebranega. V prijetnem vzdušju se skupaj z moderatorko odločajo o vsebini in temah, ki jih bodo brali, ter o dejavnostih, ki bodo potekale vzporedno z branjem (ogled filma, razgovor z avtorjem …). Širok nabor gradiva daje članom številne možnosti za zadovoljitev raznolikih bralnih okusov.
Delavnice kreativnega pisanja
Potreba po izvedbi delavnic kreativnega pisanja je bila v knjižnici zaznana ob izvedbi prvega knjižničnega literarnega natečaja. Ob prebiranju in presojanju kakovosti prejetih besedil so člani strokovne komisije in koordinatorka, ki je hkrati tudi vodja projekta literarnega natečaja, ugotovili, da bi bilo piscem v vzpodbudo in strokovno pomoč, če bi lahko sodelovali na kakšni delavnici pisanja. Urednik in pisatelj, ki sta člana strokovne komisije pri literarnem natečaju, sta ponudila pomoč pri izvedbi, koordinatorka je zapisala program ter načrt izvedbe in temelji za projekt so bili postavljeni.
Delavnice kreativnega pisanja so bile najprej zamišljene in zasnovane kot sklop štirih delavnic, ki sta jih pripravila urednik ene od slovenskih založb in pisatelj, ki pri tej založbi objavlja. Dve delavnici sta bili izvedeni na temo kratke zgodbe, dve pa na temo kriminalne zgodbe. Po izvedenih srečanjih so udeleženci izrazili željo po ponovnih srečanjih, kar je vodjo projekta spodbudilo k načrtovanju dolgoročnejšega projekta v knjižnici.

Vabilo na delavnice kreativnega pisanja (vir: arhiv knjižnice)
Projekt, kot ga izvajajo danes, teče že tretjo sezono med oktobrom in majem. Prijava v začetku sezone ob razpisu je obvezna. Srečanja potekajo enkrat na mesec, dolžina srečanja pa je prilagojena glede na potrebe. Število udeležencev pri projektu v sezoni je med osem in deset, skupina je zaprta, novi člani se vpisujejo ob začetku sezone. Vsako sezono obišče vsaj eno srečanje eden od slovenskih pisateljev, ki članom delavnic poda nasvete za kakovostno literarno ustvarjanje. Pred obiskom mu moderatorka pošlje nekaj kratkih zgodb v branje in ob obisku pisatelj poda svoj komentar v zvezi z njimi.
Člani delavnice imajo na Gmailu na Google Groups ustvarjeno skupino Kreativci, v kateri objavljajo svoja besedila in komentirajo, kar objavijo drugi člani. Tako so lahko člani skupine stalno v stiku, komentarji se razvijejo v zanimive konstruktivne debate o napisanem in prebranem.
Na srečanjih člani prediskutirajo besedila, kot bralci predstavijo svoje mnenje o prebranem, kot avtorji sprejmejo pohvale in kritike. Včasih besedila popravijo, spremenijo in jih ponovno objavijo v skupini. Člani skupine si med seboj izmenjajo tudi predloge o kakovostnem gradivu za branje in strokovnem gradivu za pisanje. Moderatorka in vodja projekta pripravlja naloge za učenje in trening kreativnega pisanja, ki jih udeleženci rešujejo. Vsa predstavljena besedila moderatorka shranjuje, saj v letu 2026 načrtujejo izdajo zbirke kratkih zgodb članov delavnic kreativnega pisanja.
Ob zaključku sezone delavnic kreativnega pisanja 2025 bodo člani v tednu praznovanja Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica izvedli javni literarni večer z branjem avtorskih kratkih zgodb.
Statistika ne laže
Za izvajane dejavnosti, prireditve in projekte v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica vodimo statistične podatke, ki jih vsako leto objavimo v Letnem poročilu knjižnice.
V nadaljevanju so prikazani statistični podatki o prireditvah, projektih in dejavnostih ter o obisku le-teh v letih od 2017 do 2024, ki so objavljeni v Letnih poročilih Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. V članku so zajeta samo leta, za katera so podatki javno dostopni na spletni strani knjižnice.

Tabela 1: Število prireditev v knjižnici v letih od 2017 do 2024

Tabela 2: Število obiskovalcev prireditev v knjižnici v letih od 2017 do 2024

Tabela 3: Število razstav v knjižnici v letih od 2017 do 2024
Število prireditev je po obdobju epidemije močno naraslo. V letu 2024 smo izvedli 402 prireditvi, kar je kar 118 prireditev več kot v letu 2017, ko smo jih v knjižnici izvedli 284. Posledično se je naših prireditev v letu 2024 udeležilo 6972 obiskovalcev, kar je 2850 obiskovalcev prireditev več kot v letu 2017, ko se je naših prireditev udeležilo 4.122 obiskovalcev. Prav tako se je v primerjavi z letom 2017 povečalo tudi število razstav v knjižnici. Naraslo je za 44 razstav, s 70 razstav v letu 2017 na 114 razstav v letu 2024, kar je skoraj za tretjino več. Žal pa ne spremljamo števila obiskovalcev razstav.
Z organizacijo in izvedbo prireditev smo v knjižnici zelo zadovoljni, saj nam rezultati kažejo, da delamo dobro in da so uporabniki zadovoljni z našim delom.
Po pregledu statističnih podatkov za število prireditev, obiskanost le-teh in razstav lahko ugotovimo, da številke v zadnjih sedmih letih naraščajo, kar lahko pripišemo trudu za vedno večji krog uporabnikov knjižnice ter želji po uresničevanju njihovih želja in potreb.
Zaključek
Splošna knjižnica mora biti odprta za predloge in želje uporabnikov, s svojim delovanjem mora segati na različna področja, slediti mora trendom in sodelovati s preostalimi javnimi zavodi, ustanovami in društvi v svojem okolju. Svojo strategijo delovanja, ki je zapisana v Strateškem načrtu knjižnice, mora prilagajati času in novostim v stroki ter širše.
V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se zavedamo, da je v javnem zavodu, kot je knjižnica, pomembno sodelovanje s preostalimi zavodi in društvi občin ustanoviteljic. Poseben izziv za nas sta krepitev in širjenje tega sodelovanja. V prihodnosti bomo s projekti in dejavnostmi vzdrževali medgeneracijsko povezovanje in vseživljenjsko učenje, vzpodbujali bomo skupno branje in preživljanje prostega časa v prostorih knjižnice tako v času prireditev kot tudi v času, ki ga posameznik preživlja med knjižnimi policami sam, v družinskem krogu ali v krogu prijateljev.
Zaposleni v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se bomo pri dejavnostih, projektih in prireditvah v prihodnosti še tesneje povezovali z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami na lokalni in nacionalni ravni, saj se zavedamo, da s skupnimi močmi lahko vzgojimo generacije, ki bodo poskrbele, da bodo knjige in knjižnice v prihodnosti obdržale svojo vrednost ter se bodo v svojem poslanstvu razvijale in ohranile za kasnejše rodove. Naše delovanje želimo širiti tudi zunaj meja Slovenije, izziv nam pomeni povezovanje s knjižnicami v tujini, predvsem učenje iz njihovih dobrih praks in izkušenj. V naslednjih letih se bomo priključili mednarodnemu projektu Erasmus in se za še boljše delovanje knjižnice izobraževali v tujini.
Seveda pa se bomo trudili še naprej vzgajati generacije odraslih uporabnikov, ki so temelj za delovanje in obstoj knjižnic. Zaradi prostorske stiske v knjižnici so prireditve in dejavnosti za ljudi tretjega življenjskega obdobja še poseben izziv. V času, ki je zanje najprimernejši, v knjižnici namreč nimamo prostega prostora, zato si prizadevamo, da bi čim prej pridobili prostor za izvajanje teh dejavnosti in zadovoljili tudi potrebe starejših uporabnikov.
Zavedamo se, da smo ljudje socialna bitja, da je naša potreba po druženju, zabavi in izobraževanju stalna, da se dober glas širi od ust do ust, da je raznolikost tista, ki jo ljudje potrebujemo za zadovoljno življenje, zato se v Knjižnici Josipa Vošnjaka trudimo, da bi se naši uporabniki pri nas počutili kot doma.
Viri in literatura
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. (2024). Letno poročilo Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica za leto 2023. https://kjv.si/images/dokumenti/2024/Letno_poro%C4%8Dilo_2023.pdf
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. (2021). Strateški načrt Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica 2021–2025. https://kjv.si/images/dokumenti/STRATE%C5%A0KI_NA%C4%8CRT_KJV_za_2021-2025.pdf
Korošec, A. (2009). Knjižničarstvo na Slovenjebistriškem. V S. Gradišnik (ur.), Zbornik občine Slovenska Bistrica III: Svet med Pohorjem in Bočem (str. 649–673). Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.
Stegne, N. (2018). Zgodovina knjižničarstva in knjižnice na Slovenjebistriškem. V P. Breznikar in S. Šega Crnič (ur.), Knjižnica – naša in vaša zgodba: ob 150-letnici čitalnice na Slovenjebistriškem (20–31). Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: za obdobje 2018–2028. (2018). Ministrstvo za kulturo RS, Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. (2003). Uradni list RS, št. 29/03.
Vodeb, G., Bahor, S. in Kodrič-Dačić, E. (2009). Smernice za izvajanje knjižnične dejavnosti splošnih in šolskih knjižnic ob uporabi skupnih virov. https://iris.nuk.uni-lj.si/media/fp/iris/studije/smernice_splk_sk.pdf
Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/01.
Združenje splošnih knjižnic. (2022). Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027. https://www.knjiznice.si/wp-content/uploads/2022/08/ZSK_Strategija-razvoja-slovenskih-splosnih-knjiznic-2022-2027_oblikovano.pdf