Preskoči na glavno vsebino
Knjižničarske novice

Knjižnica Starše, nova enota v mreži Mariborske knjižnice

Matic Ačko (Mariborska knjižnica)
Množica obiskovalcev pred Knjižnico Starše na otvoritvi.

Mreža Mariborske knjižnice v zadnjih letih intenzivno posodablja in nadgrajuje svojo infrastrukturo. Po širitvi Knjižnice Kungota, selitvi Knjižnice Studenci v večje in dostopnejše prostore ter pred načrtovanimi projekti v Pesnici, Račah in novi osrednji enoti Rotovž je pomemben mejnik v tem procesu tudi odprtje Knjižnice Starše. Ta je 5. septembra 2026 kot 22. organizacijska enota v mreži odprla vrata v Občini Starše. Gre za eno od občin ustanoviteljic zavoda, kjer je knjižnično javno službo doslej zagotavljala potujoča knjižnica na petih postajališčih.

Knjižnica je umeščena v nov stanovanjsko poslovni objekt v središču Starš, ob glavni prometnici. V bližini so umeščene različne storitve (bencinska postaja, nakupovalno središče, gostinska ponudba) in centralne dejavnosti (občina, šola, zadruga), objekt pa pripada delu naselja z novimi stanovanjskimi kapacitetami, ki jih bodo v prihodnje še dograjevali. Knjižnica Starše zaseda pritlične prostore objekta s čimer je zagotovljena dostopnost, objekt pa obkroža pripadajoče parkirišče za stanovalce in obiskovalce. Prostori so razprostirajo na skupno 350m2, kar vključuje javni knjižnični prostor, prostore za interno delo in skladiščno-tehnični prostor. Starško enoto je zasnoval arhitekturni biro Arhiland, s katerim je Mariborska knjižnica že sodelovala v projektih Knjižnice Rače in Knjižnice Studenci.

Knjižnica Starše: 3D izris pogleda iz vstopnega območja na izposojevalni pult z razporeditvijo regalov (vir: Arhiland)

Knjižnica Starše: 3D izris pogleda iz vstopnega območja na izposojevalni pult z razporeditvijo regalov (vir: Arhiland)

Knjižnica Starše: 3D izris otroškega kotička (vir: Arhiland)

Knjižnica Starše: 3D izris otroškega kotička (vir: Arhiland)

Knjižnica Starše je zasnovana z mislijo na trenutne potrebe okolja, a hkrati zasnova omogoča prostorsko fleksibilnost, s čimer lahko knjižnica sledi razvoju in spreminjajočim se potrebam uporabnikov. Knjižni regali so v prostor umeščeni tako, da je zagotovljena preglednost nad prostorom in regali ne zapirajo poti naravni svetlobi, hkrati pa so primerno osvetljeni, kadar je potrebna umetna osvetlitev. V delu, kjer je postavljena zbirka za otroke in mlade, so regali nižji in s tem prilagojeni ciljni skupini. Prav tako je del regalov umeščen na kolesca in s tem premakljiv, s čimer zagotavljamo razširitev prostora, namenjenega izvajanju prireditev, projekcij in delavnic. Ob regalih v opremo knjižnice spadajo tudi elementi, ki omogočajo razstavljanje oziroma izpostavitev gradiva, ki ga knjižnica priporoča (novosti, vsebinsko zaokroženi izbori, ipd.). Začetna zbirka gradiva obsega nekaj več kot 8.000 knjižnega in neknjižnega gradiva, pa tudi izbor igrač in družabnih iger iz Igroteke Mariborske knjižnice. Po prostoru je razporejenih več sedežnih mest v različnih atmosferah, ki omogočajo branje, učenje, kontemplacijo, pa tudi skupinsko delo in sproščeno druženje. Dve mesti sta opremljeni z računalnikom.

Knjižnica Starše: 3D izris čitalniških mest in prostora za druženje (vir: Arhiland)

Knjižnica Starše: 3D izris čitalniških mest in prostora za druženje (vir: Arhiland)

Knjižnica Starše ima vse pogoje, da opravlja svoje temeljno poslanstvo, hkrati pa potencial, da se razvije v skupnostni »panj«. Ob šoli in vrtcu v kraju in drugih občinskih naseljih deluje veliko različnih društev in združenj, zlasti na področju kulturnega in umetniškega ustvarjanja, ohranjanja dediščine in turizma. Pri tem je seveda ključno, da krajani in občani knjižnico vzamejo za svojo, jo sooblikujejo ter dojemamo kot skupnostni prostor. Kot uspešen pritegnitveni ukrep, s katerim smo želeli krajanom knjižnico približati in odstreti možnosti, ki jih ponuja, se je izkazala umestitev avtorskih likovnih rešitev na izložbena okna. Likovna in grafična ustvarjalca Marko Horvat in Jernej Gračner sta vanje spretno zajela zgodbe in motive, s katerimi se krajani poistovetijo.

Korporativne vizualne označbe so dobile svoje mesto le ob vhodu v knjižnico, kjer je umeščen logotip ustanove z odpiralnim časom.

Odprtje knjižnice je pospremila in podprla množica krajanov vseh generacij. V kulturni program odprtja je bilo vključenih več lokalnih akterjev in društev. KUD Ivan Lončarič Trniče je nastopilo s tamburaško skupno, dramskim delom in recitacijo, knjižnica je prispevala pravljično uro za otroke. Kot ustrezna poteza se je izkazal tudi brezplačni prvi vpis na dan odprtja – zabeležili smo 56 novih vpisov v knjižnico, v treh urah po odprtju je bilo zabeleženih 144 izposoj, od tega 129 za otroke in 15 za odrasle.

Izpostaviti velja tudi tvorno sodelovanje z Občino Starše, investitorjem in financerjem tega projekta. Občinske službe in vodstvo občine je prisluhnilo strokovnim argumentom in ponotranjilo sodobna knjižnična izhodišča, komunikacija je bila vzorna in pretočna, projekt je bil voden strokovno in profesionalno, občina pa je podporno delovala tudi ob selitvi gradiva, saj je zagotovila prevoz gradiva in kadrovsko pomoč.

Knjižnica Starše začenja svoje delovanje s tremi dnevi odprtosti v tednu (dvakrat popoldan in enkrat dopoldan), delo bo opravljala ena zaposlena oseba, za katero je financer zagotovil sredstva. Do izteka 2026 bo po dogovoru z občino še vozila potujoča knjižnica, z novim letom pa to vlogo v celoti prevzema Knjižnica Starše. V zvezi z morebitnimi zapleti z dostopnostjo knjižnice za tiste, ki nimajo lastnega prevoza, z občino preverjamo možnosti organizacije prevozov do knjižnice s sistemom prostofer.

Z odprtjem knjižnice so prebivalci Starš prvič dobili stalno dostopno knjižnično točko v svojem kraju. Poleg izposoje gradiva knjižnica omogoča dostop do informacijskih virov, vseživljenjskega učenja, kulturnih vsebin in medgeneracijskega druženja ter predstavlja novo javno infrastrukturo za razvoj lokalne skupnosti. Prvi odzivi obiskovalcev potrjujejo, da je v lokalnem okolju prepoznana kot pomembna pridobitev in prostor prihodnjega razvoja skupnosti.