Knjižnica, srce mesta 2025: Knjižnica za zdravje

Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je 21. maja 2025 gostila sedmo mednarodno strokovno posvetovanje z naslovom Knjižnica, srce mesta 2025: Knjižnica za zdravje. Dogodek je izpostavil vlogo knjižnic pri spodbujanju zdravstvene pismenosti in dostopa do kakovostnih informacij o zdravju.

Uvodni nagovori strokovnega posvetovanja (Avtorica fotografije: Ingrid V. Pal)

Zdravstvena pismenost vključuje sposobnost razumevanja, vrednotenja in uporabe informacij, ki posamezniku pomagajo pri sprejemanju odločitev o zdravju. V Sloveniji ima kar 48 % (Vrdelja idr. 2022) odraslih nizko stopnjo zdravstvene pismenosti, kar vpliva na njihovo zmožnost skrbeti za lastno zdravje in učinkovito sodelovati z zdravstvenimi institucijami.

Posvetovanje je osvetlilo pomen vključevanja knjižnic v prizadevanja za izboljšanje zdravstvene pismenosti. Knjižnice kot javni prostori omogočajo dostop do preverjenih informacij in ponujajo podporo pri razumevanju zdravstvenih vsebin. S tem lahko prispevajo k zmanjševanju neenakosti na področju zdravja in informacijskega dostopa.

Stopnice namesto dvigala 1-3 (Zdravko načrt promocije zdravja v Mestni knjižnici Ljubljana)

Direktorica MKL dr. Teja Zorko (Avtorica fotografije: Ingrid V. Pal)

Posvetovanje se je začelo s simboličnim telovadnim poligonom (posebej prilagojen prostor s telovadnimi pripomočki in navodili za izvajanje preprostih telovadnih vaj: vaja z elastiko, vaja z utežmi, vaja z žogo, itd.), ki je udeležence uvedel v aktivno in vsebinsko bogato dogajanje. Program posvetovanja je bil razdeljen v štiri vsebinske sklope. V prvem delu smo prisluhnili predavateljem, ki so izpostavili stanje zdravstvene pismenosti v Sloveniji in izzive ter priložnosti na področju javnega zdravja. V drugem sklopu je sledil vpogled v vlogo knjižnic pri izboljševanju zdravstvene pismenosti, kjer so domači in mednarodni govorci – med njimi tudi gostja iz ZDA – predstavili primere dobrih praks, inovativne pristope in možnosti vključevanja knjižnic v zdravju prijazne pobude. Popoldanski del dogodka je bil namenjen povezovanju umetnosti in zdravja ter praktičnim vidikom zdravstvene pismenosti. Pogovor z naslovom Umetnost v iskanju ravnotežja je odprl prostor za razmislek o pomenu duševnega zdravja in knjižnic, čemur je sledil sklop predavanj, posvečen konkretni praksi in vlogi posameznika pri odgovornem ravnanju z lastnim zdravjem.

Tanja Hodnik je vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana (MOL) z dolgoletnimi izkušnjami na področju socialnega varstva in zdravja. V prispevku z naslovom Odločno v smeri zdrave in ozaveščene lokalne skupnosti je predstavila prizadevanja MOL za boljšo zdravstveno pismenost, enak dostop do storitev ter pomen preventive in vključevanja skupnosti. Poudarila je, da imajo knjižnice kot prostori znanja in zaupanja ključno vlogo pri ozaveščanju prebivalcev o pomenu zdravja in zdravih odločitev.

Vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana Tanja Hodnik (Avtorica fotografije: Ingrid V. Pal)

Dr. Tomaž Čakš je specialist družinske medicine in vodja OE Ljubljana na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) z dolgoletnimi izkušnjami na področju javnega zdravja. V prispevku z naslovom Zdravstvena pismenost v lokalnih skupnostih Osrednje slovenske regije je izpostavil pomen prilagojenih pristopov za dvig zdravstvene pismenosti, zlasti za ranljive skupine. Poudaril je vlogo MKL in centrov za krepitev zdravja kot ključnih točk za dostop do zanesljivih informacij ter opolnomočenje prebivalcev za odgovorno odločanje o zdravju.

Dr. Tomaž Čakš, vodja OE Ljubljana NIJZ (Avtorica fotografije: Ingrid. V. Pal)

Boštjan Kersnič, dr. med., specialist nefrolog je zaposlen v Splošni bolnišnici Novo mesto in aktiven v Zdravniški zbornici Slovenije. V prispevku z naslovom Zdravstvena pismenost iz bolnišnice v knjižnico – kakšna je/bo pot? je opozoril na ključno vlogo zdravstvene pismenosti pri preprečevanju in obvladovanju bolezni. Poudaril je pomen razumljive komunikacije, kritične presoje informacij ter sodelovanja zdravstvenega sistema in skupnosti, pri čemer so knjižnice idealni partnerji za izboljšanje dostopa do zanesljivih in razumljivih zdravstvenih informacij.

Sanja Vrbovšek, višja predavateljica, diplomirana medicinska sestra in zdravstvena sociologinja, je vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ. V prispevku z naslovom Zdravstvena pismenost za zdravo družbo. Kakšna je zdravstvena pismenost odraslih v Sloveniji? je predstavila rezultate prve nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji (HLS-SI19). Poudarila je, da ima skoraj polovica odraslih prebivalcev omejeno zdravstveno pismenost, kar vpliva na njihovo sposobnost iskanja, razumevanja, presoje in uporabe zdravstvenih informacij. Izpostavila je pomen krepitve zdravstvene in organizacijske pismenosti kot ključnih dejavnikov za izboljšanje zdravja in učinkovitosti zdravstvenega sistema.

Dr. Emily Vardell, izredna profesorica na Fakulteti za bibliotekarstvo in informacijski management na Univerzi Emporia State, je v prispevku z naslovom Zdravstvena pismenost v knjižnicah predstavila različne vidike zdravstvene pismenosti, zlasti osebno in organizacijsko zdravstveno pismenost. Poudarila je, da imajo knjižničarji edinstveno pozicijo za spodbujanje branja, informacijske pismenosti ter ozaveščanja proti zdravstvenim dezinformacijam. Izpostavila je priložnosti knjižnic pri izboljševanju zdravstvene pismenosti z vključevanjem različnih vidikov, kot so numerična pismenost, pismenost o zdravstvenem zavarovanju in duševnem zdravju.

Katja Simić, diplomirana dietetičarka in strokovna delavka na področju športne rekreacije ter športne aktivnosti starejših. V prispevku z naslovom Vzemi svoje zdravje v svoje roke izpostavlja, da je zdravje večdimenzionalno stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Poudarja pomen vsakodnevnih zdravih navad, kot so uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, dovolj spanja ter izogibanje škodljivim vedenjem. Opozarja, da so kronične nenalezljive bolezni eden glavnih vzrokov prezgodnje umrljivosti, njihovo tveganje pa lahko bistveno zmanjšamo z zdravimi življenjskimi izbirami.

Vodena vadba med prispevkom Vzemi svoje zdravje v svoje roke, avtorice Katje Simić (Avtorica fotografije: Ingrid. V. Pal)

Marjetica Škrlec, bibliotekarska specialistka, v MKL vodi Delovno skupino za promocijo zdravja na delovnem mestu. V prispevku poudarja pomen zdravega delovnega okolja in preventivnih ukrepov. Leta 2021 je skupina pripravila dokument Zdravko: načrt promocije zdravja v Mestni knjižnici Ljubljana, ki spodbuja organizacijo dela, zdrav življenjski slog in osebnostni razvoj zaposlenih. Namen je omogočiti zdravju prijazne izbire ter izboljšati dobro počutje vseh zaposlenih v knjižnici.

Ana Berce, univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in profesorica teologije, v MKL vodi projekt Borza zdravja, program spodbujanja zdravstvene pismenost z mesečnimi dogodki in delavnicami za vse generacije. V sodelovanju z NIJZ, Rdečim križem in drugimi partnerji knjižnica nudi verodostojne zdravstvene informacije, tečaje prve pomoči ter podpira ranljive skupine. Namen projekta je okrepiti vlogo knjižnice kot prostora za zdravje, izobraževanje in družbeno vključenost.

Dr. Tamara Štemberger Kolnik, docentka zdravstvene nege in prodekanja za raziskovanje na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju, raziskuje zdravstveno pismenost kot temelj odgovornega ravnanja posameznika in družbe. Zdravstvena pismenost kot temelj odgovornega ravnanja posameznika in družbe vključuje iskanje, razumevanje, vrednotenje in uporabo zdravstvenih informacij v kompleksnem digitalnem okolju. Gre za ključno javnozdravstveno potrebo, ki spodbuja osebno in kolektivno odgovornost za zdravje ter zmanjšuje neenakosti. Visoka zdravstvena pismenost omogoča boljše odločitve, preprečevanje bolezni in učinkovitejšo komunikacijo med pacienti in zdravstvenim sistemom.

Špela Dolinar, mag. zdravstvene nege in vodja centra za krepitev zdravja enote Bežigrad v Zdravstvenem domu Ljubljana, je predstavila sodelovanje z MKL kot pomembnim partnerjem  pri promociji zdravja v lokalnem okolju (Mestna knjižnica Ljubljana kot partner pri krepitvi zdravja v lokalnem okolju). Centri za krepitev zdravja (CKZ) nudijo interdisciplinarno podporo za zdrav življenjski slog in obvladovanje kroničnih bolezni. Od leta 2021 CKZ Bežigrad in MKL skupaj izvajata mesečne meritve sladkorja v krvi in svetovanja, kar pomembno zvišuje zdravstveno pismenost obiskovalcev. Njuna skupna vizija je spodbujanje zdravja s strokovnimi, dostopnimi vsebinami in povečanje udeležbe na dogodkih.

Dr. Matjaž Gams, vodilni strokovnjak na področju umetne inteligence in superinteligence v Sloveniji, je v prispevku z naslovom Superinteligenca kot prihodnost civilizacije predstavil ključno vlogo superinteligence pri razvoju človeške civilizacije, posebej v okviru digitalne transformacije družbenih storitev. Opisal je razvoj naprednih sistemov, kot je njegov virtualni osebni zdravnik HomeDOCtor, ter predstavi teorijo mnogoterega znanja kot temelj sodobnih velikih jezikovnih modelov. Prispevek vključuje analizo tehnološkega napredka, razvrstitev umetne inteligence po nivojih in razmislek o etičnih vprašanjih. Poseben poudarek je na vlogi knjižnic kot prostorov, ki bodo omogočali dostop do personalizirane informacijske podpore s pomočjo umetne inteligence, kar bo pomembno vplivalo na dobrobit skupnosti.

Dr. Matjaž Gams o Superinteligenci kot prihodnosti civilizacije (Avtorica fotografije: Ingrid V. Pal)

Pogovor Umetnost v iskanju ravnotežja je bil namenjen povezovanju umetnosti in zdravja ter poudarjanju pomena duševnega zdravja in zdravstvene pismenosti. V pogovoru so sodelovali dr. Alja Adam, pesnica in geštalt psihoterapevtka, ki združuje pisanje z geštalt terapijo in izvaja terapevtsko jogo; Breda Biščak, jungovska psihoterapevtka in literarna prevajalka, ki povezuje književnost, jezik in psihologijo; ter dr. Borut Škodlar, psihiater z dolgoletnimi izkušnjami, strokovnjak za čuječnost in avtor knjige Samoumiritev. Pogovor je osvetlil vlogo kreativnosti, meditacije in čuječnosti kot pomembnih orodij za duševno ravnotežje. Srečanje je poudarilo, kako umetnost in psihoterapija lahko podpirata duševno zdravje, hkrati pa prispevata k boljši zdravstveni pismenosti in kvalitetnejšemu življenju posameznikov.

Pogovor z naslovom Umestnost v iskanju ravnotežja (Elizabeta Purger, dr. Alja Adam, Breda Biščak in dr. Borut Škodlar) (Avtorica fotografije: Ingrid. V. Pal)

MKL je z dogodkom želela spodbuditi večje sodelovanje med knjižnicami, zdravstvenimi in izobraževalnimi institucijami ter lokalnimi skupnostmi. Knjižnice lahko gostijo predavanja, izvajajo izobraževalne programe, nudijo podporo pri iskanju informacij in vzpostavijo povezave z zdravstvenimi delavci ter drugimi organizacijami. Poudarek je bil tudi na razvoju novih pristopov. MKL namerava v prihodnosti nadgraditi svoje aktivnosti z delavnicami, svetovanji in programi, ki spodbujajo zdrav življenjski slog,  kot so vsebine o lokalno pridelani hrani, gibanju in trajnostnem načinu življenja. Ključna bo vloga krajevnih knjižnic, ki lahko zdravstveno pismenost spodbujajo na lokalni ravni.

S tem posvetovanjem je MKL znova potrdila svojo vlogo kot dinamična kulturna in izobraževalna ustanova, ki presega klasično vlogo knjižnice. Z vključevanjem v javnozdravstvena prizadevanja postajajo knjižnice prostor celostne podpore uporabnikom – za znanje, za zdravje in za kakovostno življenje.

Viri in literatura

Dežman, R. (ur.). (2025). Knjižnica, srce mesta: knjižnica za zdravje: mednarodno strokovno posvetovanje. Mestna knjižnica Ljubljana.

HomeDOCtor (b.d.) www.home-doctor-info.ijs.si

Vrdelja, M., Vrbovšek, S. in Berzelak, N. (2022). Zdravstvena pismenost odraslih v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje.