Knjižnica med šolanjem na daljavo

Po jesenskih počitnicah smo bili ponovno primorani spremeniti način dela zaradi epidemije virusa SARS-CoV-2. Pouk na daljavo je zahteval spremembe pri vseh strokovnih delavcih, tudi pri delu šolske knjižnice in šolskega knjižničarja. Znajti smo se morali po svojih najboljših močeh, da smo delovali tudi med izobraževanjem na daljavo.

Kovač (2020) nam v svoji novi knjigi Berem, da se poberem odgovarja na vprašanja: Ali ima branje knjig v dobi digitalnih medijev sploh še smisel? Zakaj bi se prebijali čez obsežne romane, ko pa si lahko ogledamo serijo, pobrskamo po spletu ali preprosto čas preživljamo kako drugače? Ponuja nam deset razlogov za branje, ki dokazujejo, da si z branjem širimo in poglabljamo besedišče, ostrimo sposobnost mišljenja na vseh področjih, krepimo zmožnost razumevanja in se urimo v empatiji – vse to pa so temelji za razmišljanje z lastno glavo, ne nazadnje pa tudi za uspeh in srečo.

Tudi v drugem valu epidemije smo ostali doma in se šolali na daljavo. Knjižničarji in knjižnice smo se morali znajti po svojih najboljših močeh, da smo delovali tudi med izobraževanjem na daljavo. Malce lažje nam je bilo kot v prvem valu epidemije, saj smo že imeli nekaj izkušenj.

Izbrani izdelki prvošolcev (Foto S. Fišter)

Informacij na spletu je naenkrat ogromno in preveč za učence in tudi za učitelje. Osnovne dejavnosti za razvijanje pismenosti, informacijske pismenosti, poučevanja, učenja in kulture ter glavne naloge šolske knjižnice so jasno opisane v IFLA/UNESCO Manifest o šolskih knjižnicah (2015). Kot šolska knjižničarka sem se pri ponovnem izobraževanju na daljavo odločila, da bom še naprej ustvarjala spletno učilnico »virtualne šolske knjižnice«, kot sem to izvajala v prvem valu epidemije. Tu so bili redno objavljeni aktualni dogodki. Objavljeni so bili podatki in povezave za virtualni knjižni sejem ter obletnice avtorjev in pravljic (Maček Muri, Neža Maurer, Kristina Brenkova, Fran Saleški Finžgar, Niko Grafenauer …).

Pisma učencev 4. razreda Božičku (Foto S. Fišter)

Objavljene so bile vsebine in informacije, koristne za vse uporabnike šolske knjižnice. Poleg tega so bili na tem mestu zbrani tudi gradiva in povezave, na katerih je bilo omogočeno digitalno branje ali poslušanje pravljic. Brali ali pripovedovali so jih kulturni delavci, igralci, pravljičarji, knjižničarji … Objavili so jih na spletnih straneh kulturnih ustanov, v katerih so zaposleni, na lastnih spletnih kanalih ali družbenih omrežjih. Zaradi poplave tovrstnih objav je bil urejen seznam povezav pripovedovanja ali branja določenega pripovedovalca v novem dokumentu, npr. Pravljice Mariborske knjižnice, Knjižnice Kamnik, Knjižnice Medvode, Primorskega gledališča, zbirka Andersenovih pravljic …

Knjižnica je ves čas zagotavljala podporo pri pouku na daljavo. V drugi polovici decembra sem učiteljicam razredne stopnje ponudila izvedbo ure KIZ z decembrsko tematiko. Učiteljice so lahko izbirale med tremi vsebinami. Ure in dejavnosti so se navezovale na tri pravljice. Prva je bila pravljica avtorja Steva Metzgerja z naslovom V pričakovanju Božička. Gre za slikanico, v kateri nastopajo živali, ki se na božični večer zbirajo v gozdu in se sprašujejo, ali bo Božiček prišel. Učenci so po poslušanju ustvarjali Božička.

Druga je bila pred kratkim izdana knjiga Janje Vidmar z naslovom Pisma Božičku. To je zbirka petnajstih raznovrstnih pisemc in zgodbic z željami Božičku, ki jih ne pišejo samo otroci, temveč tudi njihovi starši. S knjigo smo spodbudili branje različnih božičnih in novoletnih slikanic ter zgodbic. Nekateri učenci so nam predstavili vsak svojo najljubšo slikanico. Učenci so potem sami napisali pisma Božičku.

Tretja pa je bila pravljica Sneženi mož avtorice Gerde Marie Scheidel. Učenci so po poslušanju pravljice zapisali svoje nadaljevanje pravljice. Nastali so zelo zanimivi izdelki, na slikah jih je zbranih samo nekaj.

Učiteljice so se z veseljem odzvale vabilu. Tako sem se virtualno »družila« z učenci. Ti so uživali ob poslušanju pravljice in ustvarjanju v prazničnem vzdušju.

Razstavljene knjižne novosti ob oknu knjižnice (Foto S. Fišter)

Med delom od doma sem tudi nakupila nove knjige. Preverila sem knjižne novosti in ugodnosti različnih založb (sploh v času knjižnega sejma) ter knjige naročila pri zastopnikih založb. Z veseljem sem pričakala pakete knjižnih novosti. Seveda sem najprej pokukala v vsako posamezno knjigo. Knjige je bilo treba vpisati v sistem COBISS, jih opremiti z žigom in nalepko ter jih zaviti. Knjige so tako pripravljene za izposojo.

Pisma učencev 3. razreda Božičku (Foto S. Fišter)

Med delom na daljavo sta se učenje in branje preselili na splet. V drugem valu epidemije je bila omogočena tudi izposoja knjig v šolskih in v splošnih knjižnicah. Tako smo v tem času ponudili možnost izposoje gradiva tudi iz naše šolske knjižnice (enkrat v dopoldanskem in enkrat v popoldanskem času). Vesela sem, da so knjižne novosti, kupljene med šolanjem na daljavo, že v rokah naših zvestih bralcev. Gradivo izposojamo v skladu z navodili in priporočili NIJZ za preprečitev širjenja okužbe z virusom. Na tak način je še vedno omogočen dostop do tiskanega gradiva. Na šoli imamo šolsko knjižnico na odlični lokaciji, zato smo lahko omogočili izposojo med šolanjem na daljavo na tak način, da sem pri vratih/oknu knjižnice razstavila priljubljene knjige in knjižne novosti. In naši učenci so skozi okno pogledali naslovnice knjig in si katero od teh tudi izposodili. Tak način izposoje se je zelo dobro obnesel. Tudi obisk knjižnice med šolanjem na daljavo je bil presenetljivo dober, sploh v popoldanskem času.

Nadaljevanja pravljice Sneženi mož (Foto S. Fišter)

Naj povem, da dnevno spremljam objave šolskih knjižničark in knjižničarjev na družbenem omrežju in v spletni učilnici za knjižnično dejavnost. Zelo sem hvaležna tudi za vse objave kolegov. Tedensko se udeležujem tudi srečanj šolskih knjižničarjev prek MS Teams, ki mi zelo pomagajo pri razjasnitvi nejasnosti, pridobivanju idej in potrditvi, da delam prav. Med idejami knjižničarjev sem že v prvem valu epidemije spoznala aplikacijo Padlet. Uporabila sem jo tudi v drugem valu epidemije in ustvarila oglasno desko Mednarodni dan prijaznosti (Fišter, b. d.). Učence sem prosila, da zapišejo prijazno misel ali kar koli lepega. Odziv je bil sicer manjši kot pri preostalih aktivnostih, a je aplikacija zelo uporabna in preprosta.

V danih razmerah je šolska knjižnica opravljala poslanstvo in naloge šolske knjižnice po najboljših močeh. Kljub različni IKT-opremi in številnim novim orodjem, ki nam lajšajo delo, vseeno nič ne more nadomestiti stika v živo z uporabniki. Zato sem v drugem valu epidemije toliko bolj vesela, ko sem lahko odprla knjižnico in omogočila izposojo za svoje uporabnike – učence. Najlepše je videti žarečo srečo iz otroških oči, kako z veseljem pogleduje skozi steklena vrata, potrka na vrata, si izposodi knjigo in jo že po poti domov prebira.

Oglasna deska Mednarodni dan prijaznosti

Viri in literatura

Fišter, S. (b. d.). Mednarodni dan prijaznosti. Padlet. https://padlet.com/sandrafister/2a78qnuufj8o2rl1

IFLA/UNESCO Manifest o šolskih knjižnicah (2001). Šolska knjižnica, 11(3), 138–139.

Kovač, M. (2020). Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Mladinska knjiga.