Knjižnica Lenart na valovih epidemije: Bralni virus

Izvleček
»Srce informacij in domišljije v malem mestu« je slogan Knjižnice Lenart, ki ga uporabnik/uporabnica ugleda ob obisku spletne strani knjižnice, in je hkrati tudi motivacijski rek kolektiva. Ozirajoč se na veljavne ukrepe in epidemiološke razmere smo mu tudi v prvi polovici leta 2021 po svojih najboljših močeh skušali slediti. Odločili smo se, da želimo ob najbolj znanem virusu trenutno širiti tudi bralnega, saj smo začutili, da ga tako uporabniki kot knjižničarji potrebujemo obilo in bolj kot kadar koli. Tega smo se lotili na drugačen način, sprejeli izziv, ki nam ga je ponudil sodoben ustroj tehnologije, spleta in življenja na splošno, ter pripravili novo spletno stran, ponudili osveženo stran na Facebooku, si omislili profil na Instagramu in kanal YouTube. Med epidemijo in po njej je močno narasla izposoja e-gradiva. Po naših žilah je tekel bralni virus, ki smo ga z velikim veseljem širili na daljavo in izza izposojevalnega pulta.

Ključne besede: branje, knjižnica, epidemija, virus, splet, dejavnosti

Ob rednem delu za izposojevalnim pultom knjižničarji za svoje uporabnike pripravljamo še veliko različnih vsebin. V naših očeh je posebej pomembna vzgoja bralcev vseh generacij z bralnimi spodbudami in dejavnostmi.

Naša stalnica, sredine pravljično-ustvarjalne ure, so se aprila 2020 preselile na spletna mesta in tam ostale vse do septembra letos. S pripovedovano ali prebrano pravljico oziroma zgodbo smo skušali ob dodani video-podobi prepričati starše oziroma skrbnike, da pravljične srede približajo svojim otrokom. Zavedamo se, da smo tako levji delež »bibliovzgoje« preložili nanje, zato smo ob izposojevalnem pultu, ko so bili stiki z uporabniki neposredno ob njem dovoljeni, pripravljali tematske razstave knjig, poudarjali novosti, delovne liste, pobarvanke in druge pozornosti, s katerimi smo skušali predšolske otroke, osnovnošolce in mlade navdušiti za obisk knjižnice. Od januarja do konca junija 2021 smo pripravili 22 pravljičnih videoposnetkov in dve ustvarjalni videodelavnici, vanje vključili naše domače živali, mlade glasbenike in naravo ter vzpostavili sodelovanje z mladinskimi pisatelji iz naše okolice. Z enim izmed videoposnetkov »Igrajmo se«, ki je v svoji vsebini ob zgodbi ponujal konstruktivne predloge za preživljanje prostega časa z igrami naših prednikov, smo se udeležili festivala Igraj se z mano 2021. Mlajšim uporabnikom smo pripravili več virtualnih bralno-ustvarjalnih nagradnih izzivov, na katerih so lahko sodelovali s pomočjo staršev.

Tudi odraslih uporabnikov nismo zapostavili – pripravili smo pobarvanke za odrasle, nove knjižne kazalke in več »akcij« skritega branja ob posebnih dneh ter praznikih (»Primi krimi«, »Erosovo branje«, »Ljubezen²«, »V objemu knjige – Valentinovo branje« itd.).

Najtrši oreh je pomenil uveljavljen in priljubljen nacionalni projekt za spodbujanje branja Rastem s knjigo. Projekt v Knjižnici Lenart izvajamo od njegovih začetkov, leta 2006, tedaj še pod okriljem Ministrstva za kulturo. Načrtovanje v začetku šolskega leta 2020/2021 in začetni dogovori se niso uresničili. Delovna skupina projekta v naši sredi pa je iskala smiselne rešitve, s katerimi nam bi uspelo na daljavo navdušiti mlade bralce in prepričati njihove mentorje. Na območju Upravne enote Lenart je sedem osnovnih šol, s katerimi vsa leta sodelujemo glede spodbujanja bralne kulture med mladimi bralci. S sodobnimi orodji smo pripravili Powerpointovo predstavitev Knjižnice Lenart, posebnih zbirk, e-virov, predstavitev projekta Rastem s knjigo in izbrane knjige ter avtorja (Mate Dolenc, Kako dolg je čas). Predstavitev smo delili s petimi osnovnimi šolami v okolici, ki smo jim dostavili tudi knjige za vse učence ter jim sestavili kviz, ki ga vsako leto pripravimo in se nanaša na v projektu izbrano delo. Dve osnovni šoli pa sta se za izvedbo projekta odločili po rahljanju ukrepov, v mesecu pred zaključkom šolskega leta, zanje smo predstavitev pripravili v naših prostorih skladno z ukrepi. S projektom nam je uspelo doseči 204 učence in njihove mentorje – šolske knjižničarje in/ali učitelje slovenščine. Na poslano predstavitev so se odzvali mentorji treh osnovnih šol, ki so zaznali naš trud ter potrdili, da je v njihovi razredni sredi predstavitev dosegla svoj namen.

»V svojem imenu, imenu učencev in učiteljev se Vam moram še enkrat od srca zahvaliti, da smo lahko tako dobro izpeljali projekt, čeprav na daljavo. Počutili smo se tako, kot da bi bili pri Vas v knjižnici. Učenci so uživali ob posnetkih in predstavitvah. Resnično globok poklon.« (B. W., 9. april 2021, odziv po poslani predstavitvi)

Vendar so vsi v delovni skupini menili, da obiska knjižnice še tako dobro pripravljena predstavitev ne more celostno nadomestiti.

V naših prostorih razstavljati gradivo, ki si ga nihče ne bi mogel ogledati, je bilo nesmiselno, zato smo se odločili ubrati novo pot. Manjše tematske razstave gradiva ob izbranih rekvizitih smo prek fotografij delili z javnostjo na naših spletnih kanalih. Obširnejše raziskave in razstave pa smo pripravili v obliki strnjenega besedila ter sovpadajoče videopredstavitve. Tako smo pripravili razstavo knjižnih kazalk s celega sveta.

Z video razstavo smo zaznamovali tudi letošnji kulturni praznik (8. februar), ko smo objavili virtualno razstavo o Andreju Perlahu, ki si jo lahko ogledate na našem kanalu YouTube. Ob svetovnem dnevu knjige smo pripravili videopredstavitev dragocene zbirke v naši okolici – samostanske knjižnice v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Predstavitev te posebne knjižne zbirke si lahko ogledate s klikom na povezavo.

Še dve tovrstni razstavi načrtujemo do konca leta 2021. Začetni dvomi so se ob prvih odzivih po objavi razstav razblinili – dosegli smo vse generacije, saj smo o razstavah pisali tudi v lokalnem časopisu (Ovtarjeve novice) in v četrtkovi prilogi časnika Večer (Štajer’c).

Maja letos smo v sodelovanju z Radiem Slovenske gorice začeli pripravljati redni tedenski rubriki Razkrito med platnicami. Ob torkih predstavljamo knjige in novice iz sveta književnosti, namenjene odraslim bralcem, ob petkih pa rubriko namenjamo mladim bralcem. Z osebnimi priporočili, ki jih skrbno izberemo med novostmi in med gradivom prejšnjih let, skušamo navdušiti poslušalce nad branjem. Knjige priporočamo tudi na portalu Dobre knjige ter rabo tega spletnega mesta svetujemo tudi uporabnikom.

Z istim namenom širjenja bralnega virusa pripravljamo dnevne objave na družbenih omrežjih Facebook in Instagram ter na spletni strani.

Ker smo na ruralnem območju, opažamo rahel upad dosega dnevnih objav v toplejših mesecih, ko se lahko začne delati v naravi, ter večji doseg, ko je vreme slabo, vendar smo z odzivi in dosegom na letni ravni zadovoljni. Ob koncu vsakega meseca pripravimo preglednico objav in njihovega dosega ter jih tako spremljamo in prilagajamo. Prizadevamo si za aktualnost, ozaveščanje o dogajanju v svetu knjig na splošno, medgeneracijsko in medpodročno povezovanje. Ugotavljamo, da imajo spontane objave, povezane z aktualnim dogajanjem v svetu in tematsko povezanimi knjigami, največji doseg. Ker spadamo med manjše splošne knjižnice, smo s statistiko zadovoljni.

Preglednica 1: Nekaj vidnejših objav leta 2021

Zaradi epidemije in bralnega virusa se je povečala tudi izposoja e-gradiva na portalu Biblos, na katerem pred tem izposoja pri nas nikakor ni stekla. V tem času smo bralcem ponudili tudi možnost izposoje zvočnih knjig na portalu Audibook, na njem je bilo v letu 2020 na voljo 100 naslovov (osnovni paket), v letu 2021 smo dodali še 100 naslovov. Čeprav nas knjige v svoji primarni (tiskani) obliki najbolj navdušujejo, pa smo zadovoljni, da so naši bralci sprejeli tudi možnost branja e-knjig, saj se je njihova izposoja v letu 2020 povečala kar za štirikrat. To pove veliko tudi o tem, da so nas naši uporabniki v času, ko smo bili popolnoma zaprti, zelo »pogrešali«. Opazili smo, da so se poudarjeno izposojali družabni romani, romance, kriminalke in tudi tisto gradivo, ki je namenjeno za domače branje in razna tekmovanja (npr. Cankarjevo tekmovanje). V naši knjižnici so sicer odrasli bralci v primerjavi z mladimi bralci aktivnejši uporabniki portala Biblos.

Pri nabavi e-gradiva se trudimo slediti smernicam, ki jih v razpisu objavi ministrstvo, pri čemer v tej smeri uporabimo v ta namen pridobljena finančna sredstva. Konec avgusta 2021 smo imeli v Biblosovi zbirki 561 naslovov, skupaj z osnovnim paketom. Pogrešamo več del, ki so namenjena domačemu branju in šolskim tekmovanjem, saj smo ugotovili, da si otroci in mladina izposodijo precej tovrstnega e-gradiva, preostanek gradiva pa zanemarljivo malo. Veseli bi bili, če bi imeli možnost izbirati e-knjige več založb.

Ob začetku epidemije smo v Knjižnici Lenart pripravili objave za našo novo spletno stran, profil na Instagramu in Facebooku o možnosti izposoje e-knjig, kasneje pa smo jih sproti obveščali o pridobljenih novostih. Zanimivo je primerjati podatke o sami izposoji e-knjig po mesecih v letih 2019, 2020 in v prvih osmih mesecih leta 2021, pri čemer se jasno vidi, kdaj je bila epidemija na višku in zaprtost popolna.

Preglednica 2: Izposoja e-knjig na portalu Biblos v letih 2019, 2020 in 2021

Najbolj se je izposoja e-knjig povečala v aprilu leta 2020, ko je bilo zaprto vse razen najnujnejšega – trgovin z živili, proizvodnje idr.

Izposoja je v letošnjem letu nekoliko padla, še vedno pa je višja, kot je bila v letu 2019. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je izposoja vsaj za enkrat višja kot v letu 2019. Bronja Žakelj z romanom Belo se pere na devetdeset že tretje leto kraljuje na prvem mestu med najbolj branimi e-knjigami v naši knjižnici. Na drugem mestu je Milena Miklavčič ter njeno delo Ogenj, rit in kače niso za igrače, na tretjem pa kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba. Navedeno je zelo primerljivo z izposojo na Biblosu v slovenskem prostoru na splošno.

Možnost izposoje zvočnih knjig Audibook ponujamo šele drugo leto in v tem času je bilo dodanih 25 članstev na tem portalu in 33 izposoj. V zvezi s tem nas čaka še kar nekaj dela in oglaševanja.

O vseh novostih, dodanih novih storitvah, občasno tudi novih naslovih v zbirki uporabnike obveščamo na spletni strani, v lokalnem časopisu Ovtarjeve novice, na portalu Ovtar24, lokalnem radiu Radio Slovenske gorice, s plakati v knjižnici in zunaj nje.

Zaključek
Delo je še zmeraj nekoliko prilagojeno razmeram. Naše stalne pravljične ure ob sredah so končno spet našle svoj prostor pod soncem, v pravljični sobi, čeprav je število udeležencev (še) omejeno. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi v naši okolici se še ne odločajo za obisk oziroma ogled knjižnice. Pa vendar je prijetno, da lahko bralni virus že širimo nekoliko bližje uporabnikom, tako zares in ne več samo prek spletnih mest – z nasmehom, pogovorom, pripovedovanjem …

Naš bralni virus potuje dobronamerno. Spleta mrežo novih uporabnikov in obstoječe razveseljuje s čim novim. Da je bil ta čas težek, grenak (in je še), vemo vsi. Vseeno pa smo veseli, da smo se ob tem veliko naučili, ubrali nove poti in svoji ustanovi, uporabnikom ter s tem domačemu okolju poklonili nove storitve.

Če nam je z bralnim virusom uspelo okužiti vsaj enega novega uporabnika in posledično novega bralca, smo navdušeni in hvaležni.