Knjižnica – igrišče znanja in zabave: odsev inkluzivne družbe

Letošnje šestnajsto mednarodno strokovno srečanje Knjižnica – igrišče znanja in zabave v organizaciji Gradske knjižnice Ivan Goran Kovačić iz Karlovca in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je minilo v znamenju vključevanja in sprejemanja raznolikosti vsakega posameznika ne glede na spol, državljanstvo, jezik ali socialno ozadje.

Sodelovanje med novomeško in karlovško knjižnico skrbno negujemo že vrsto let. Začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, okrepljeno sodelovanje pa se je nadaljevalo leta 1993, ko je karlovška knjižnica postala osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem.

V sklopu našega sodelovanja vsako leto izmenično organiziramo strokovno posvetovanje Knjižnica – igrišče znanja in zabave, katerega namen je že od samega začetka izobraževanje knjižničarjev ter poudarjanje pomembnosti večplastnega odnosa med znanjem in zabavo v splošnih knjižnicah.

Ker knjižnice vsakemu posamezniku nudimo kakovostno preživljanje prostega časa, vseživljenjsko učenje, branje ter intelektualno in duhovno rast ne glede na ovire in omejitve, je bila pozornost letos namenjena družbeni integraciji marginaliziranih skupin uporabnikov, ustvarjanju občutka pripadnosti ter aktivnemu vključevanju članov v soustvarjanje in oblikovanje knjižničnega programa.

Po lanskoletnem premoru zaradi epidemije korona virusa je letošnji dogodek potekal na videokonferenčni platformi ZOOM. Uvodoma so udeležence strokovnega srečanja pozdravili direktorica karlovške knjižnice Jasmina Milovčić, direktor novomeške knjižnice Luka Blažič in vodja Sektorja za arhivsko, knjižnično in muzejsko dejavnost na Ministrstvu za kulturo in medije Republike Hrvaške Jelena Glavić-Perčin.

V uvodnem teoretskem sklopu predavanj nam je dr. Filip Škiljan z Inštituta za migracije in narodnosti Zagreb podal nekaj statističnih podatkov o Slovencih na Hrvaškem in Hrvatih v Sloveniji ter na podlagi zbranih podatkov arhivskega gradiva, literature in polstrukturiranih poglobljenih intervjujev opisal zgodovino obeh skupnosti ter načine asimilacije manjšinskih skupin v večinsko prebivalstvo.

Dr. Jernej Mlekuž z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU se je v svojem predavanju sprehodil skozi nekatere osnovne pojme migracij (ekonomska, ilegalna, moderna, prisilna in ženska migracija) ter se nekoliko dlje zaustavil ob vprašanju integracije migrantov in t. i. kulturnih razlik (jezik, novo okolje, kultura, združevanje in poti migrantov). Kot zanimivost je poudaril, da se z migracijami selijo tudi stvari, ki včasih prevzamejo vlogo nekakšnih označevalcev, simbolov za migrante. V Sloveniji je primer za to burek (bržkone najbolj znan slovenski migrant) in se v nadaljevanju spraševal, zakaj se pri njem niso zgodili poskusi poslovenjenja kot pri čevapčičih, ki so postali mesni svaljki ali lulčki.

V drugem delu so primeri dobrih praks razkrili, da je dejavnost knjižnic izredno pestra in da smo knjižničarji izredno socialno angažirani.

Sanja Lautenbach-Huzjak, Tihana Rašeta in Marijana Spevec Sinković iz Knjižnice grada Zagreb so predstavile sodelovanje knjižnice Dugava s hrvaškim Rdečim križem. V okviru sodelovanja s prosilci za mednarodno zaščito so organizirali okoli sto dejavnosti (literarnih srečanj, razstav, likovnih delavnic, tečajev tujih jezikov, otroških igric) ter tako spodbudili aktivnejše vključevanje prosilcev v širšo skupnost, olajšali proces navajanja prosilcev in lokalne skupnosti na sobivanje in omogočili boljše razumevanje njihovih medsebojnih kulturnih razlik.

Tina Cigler in Snježana Blagojević iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto sta predstavili delovanje društva, ki skrbi za integracijo različnih etničnih manjšin, saj verjame, da le v družbi, ki je vključujoča in odprta za vse, lahko vsak njen posameznik tvorno prispeva k njenemu razvoju. Društvo je razvilo uspešen program, s katerim krepi njihov položaj in vlogo v družbi, to delo pa prepleta z aktivnostmi za osveščanje javnosti. Družbena integracija deluje kot dvosmeren proces skupnega učenja in prilagajanja, ki omogočata učinkovitejšo družbeno integracijo socialno izključenih skupin.

Erasmus+ projekt Migrate to Library, ki sta ga predstavili Milojka Skokandić in Izabel Skokandić iz Gradske knjižnice “Ivan Vidali” Korčula je bil realiziran z namenom socialne vključenosti migrantov in boja proti segregaciji in diskriminaciji, izmenjavi dobrih praks in pridobivanju kompetenc za uporabo v neformalnem izobraževanju, ki ga vodijo knjižničarji.

Mestna knjižnica Ljubljana ponuja svojim uporabnikom različne kulturne, socialne in izobraževalne izkušnje. Projekt Multi-kul-praktik, ki ga je predstavila Silvija Štraus, je namenjen predvsem mladim, četudi posveča pozornost tudi otrokom in odraslim. Obiskovalcem prireditev želi približati ter ponuditi priložnost spoznavanja tujih dežel in kultur, spodbuja spoštovanje kulturne različnosti, solidarnosti in sobivanja ter dialog med različnimi kulturnimi skupinami.

Anita Malkoč Bišćan iz Gradske knjižnice Ivan Goran Kovačić je predstavila Erasmus projekt z naslovom Z inkluzijo uresničujemo potenciale knjižnic in je namenjen povezovanju zaposlenih s knjižnicami v tujini in pridobivanju potrebnih znanj ter inovativnih pristopov pri delu z ranljivimi skupinami odraslih.

Kot zadnji sta nam Milena Bon in dr. Alenka Kavčić Čolić predstavili še en Erasmus projekt Finlit: finančna pismenost v splošnih knjižnicah za ciljno skupino 55+. Cilj projekta je usposobiti knjižničarje, ki pri svojem delu potrebujejo ključne kompetence za različne izobraževalne dejavnosti in vseživljenjsko usposabljanje uporabnikov. Projekt je del dolgoročne strategije za večjo finančno pismenost odraslega prebivalstva z novim pristopom v splošnih knjižnicah kot prostorih neformalnega izobraževanja za vseživljenjsko učenje.

Danes smo priča velikim tehnološkim kot tudi družbenim in kulturnim spremembam, kot so migracije in staranje prebivalstva. Te spremembe vodijo v poglabljanje razlik med ljudmi. Namen strokovnega posvetovanja je bil osvetliti knjižnice kot inkluzivni prostor, odprt za vse družbene skupine in generacije. V času pandemije, ko so vrata knjižnice ostala zaprta, se je izkazalo, da je knjižnični prostor zelo pomemben. Še pomembnejši pa smo zaposleni, ki smo duša knjižnice, in uporabniki, ki knjižnici vdihujejo življenje.