Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, razstava v NUK

Ozemlje današnje Slovenije so prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja. Zaradi takratne obrobne lege današnjega slovenskega ozemlja in posledično njenega nepoznavanja, je bilo območje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 17. in 18. stoletju, ko so domači ter na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci izmerili in prikazali posamezne dele slovenskih dežel. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so nastali prvi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja. Zgodovinski kartografski prikazi danes predstavljajo nepogrešljive vire za razumevanje in poznavanje preteklih pokrajin ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali. 

Oglejte si razstavo pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853, ki jih hrani Oddelek knjižničnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice. V razstavni dvorani NUK, do 15. januarja 2022.
 

Z razstavo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja želimo izpostaviti pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želimo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali zgodbe o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete. Razstavo spremlja tudi bogata monografija, ki jo lahko kupite v prodajalni NUK.

V istem obdobju si je v Plečnikovem hodniku in Kavarni NUK moč ogledati tudi razstavo Zemljevidi našega sveta, ki so jo pripravili dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Razstava predstavlja spoj sodobne tehnologije domišljijskega oblikovanja mladih talentov, ki so poustvarjali zemljevide izbranih krajev ter dogodkov in spominov, ki jih vežejo nanje. Hkrati pa so na barvit in mladostno nagajiv način izpostavili kulturno dediščino posameznih krajev. 
 

Novico pripravil: Tomaž Bešter (Narodna in univerzitetna knjižnica).
Priprava promocijskih posnetkov: Žiga Cerkvenik (Narodna in univerzitetna knjižnica).