Kako so Helsinki zgradili “Book Heaven”
V članku Davida Dudleya How Helsinki Built ‘Book Heaven’ (CityLab in Baltimore) je predstavljena ena najnovejših finskih splošnih knjižnic – Knjižnica Oodi. Najambicioznejša finska knjižnica je nekakšen spomenik nordijskemu modelu državljanskega udejstvovanja, saj najbrž nikjer drugje nimajo tako radi knjižnic kot na Finskem.
V državi, ki se ponaša z eno najvišjih stopenj pismenosti na svetu, je bila otvoritev nove osrednje splošne knjižnice v Helsinkih nekakšen trenutek narodnega povezovanja, podoben pristanku na Luni. Objekt, vreden 98 milijonov evrov, katerega odprtje decembra 2018 je zaznamovalo stoletnico finske neodvisnosti, je bil od takrat na mednarodni ravni široko opevan kot vzorčna preobrazba teh ključnih delov družbene infrastrukture. Tommi Laitio, izvršni direktor za kulturo in prosti čas v Helsinkih, je predstavil svoj osebni pogled na to, zakaj je ta stavba tako pomembna za prihodnost Finske.
Trinadstropna zgradba, ki jo je zasnoval finski arhitekturni biro ALA in jo poimenoval Oodi ("ode" v finščini), je nekakšen s smreko obložen spomenik načelom gradnje nordijske družbe.
"Napredek iz ene najrevnejših evropskih držav v eno najrazvitejših ni bil naključen. Temelji na ideji, da ko nas je tako malo – le 5,5 milijona ljudi – mora vsakdo živeti po svojih najboljših močeh," je dejal. "Naša družba je v osnovi odvisna od tega, ali lahko ljudje zaupajo prijaznosti neznancev."
To prepričanje je pripomoglo k temu, da sodobna Finska poudarja izobraževanje in pismenost – vsak Finec si izposodi v knjižnici več kot 15 knjig na leto (10 več kot povprečen Američan).
Osrednja knjižnica je zgrajena kot nekakšna tovarna državljanstva, prostor za stare in nove prebivalce, kjer se lahko učijo o svetu, mestu in drug o drugem. Umeščena je nasproti finske parlamentarne stavbe (in na isti ravni z njo), s katero si deli javni trg.
Njena zasnova odraža to vzvišeno poslanstvo. Pritličje je podaljšek zunanjega javnega trga – prostor za sestanke, brezplačne dogodke in neformalna srečanja, s kavarno, gledališčem in različnimi javnimi vsebinami. V drugem nadstropju je vrsta prilagodljivih prostorov, v katerih so na voljo številne sodobne atrakcije in izposojevalnice – tiskalniki 3D in električna orodja, šivalni stroji, glasbene sobe in prostori za ustvarjanje. Za migrante so na voljo jezikovni tečaji, za igralce pa računalniške sobe, opremljene z VR (navidezna resničnost). Obiskovalci si lahko celo izposodijo sezonske vstopnice za priljubljene profesionalne košarkarske tekme v Helsinkih. Le v najvišjem nadstropju – v visokem, s svetlobo napolnjenem prostoru, ki ga Laitio imenuje "knjižna nebesa" – je mogoče najti knjižno gradivo – zbirko 100.000 knjig, za katero je zelo veliko povpraševanja.
Znotraj in zunaj je objekt tako lep, kot bi lahko pričakovali ljubitelji finskega modernizma, in se je izkazal za izjemno priljubljenega: vsak dan se v povprečju v knjižnici ustavi približno 10.000 obiskovalcev (odprta je do 22. ure). Že v prvem mesecu delovanja je knjižnico obiskalo 420.000 prebivalcev Helsinkov – skoraj dve tretjini prebivalstva. Nekateri so bili le deskarji, ki so prišli na stranišče. Knjižnica je "zavezana odprtosti in sprejemanju brez obsojanja", je dejal Laitio. "V mnogih pogledih je to verjetno najbolj raznolik prostor v našem mestu."
Zanimivost: Systematic in International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) sta leta 2019 Oodi Helsinki Central Library podelila nagrado "Public Library of the Year" za splošno knjižnico leta, s katero nagrajujejo nove inovativne splošne knjižnice.
Pripravila: Milena Bon (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Naslovna fotografija: Now that's what I call a library.City of Helsinki