Kako smo v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto dobili nov znak

V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto se zavedamo pomena organizacijske in korporativne komunikacijske strategije, katere del je tudi ideja o razvoju posodobljene identitete in znamke knjižnice. Zaradi tega smo se lani poleti odločili, da smo razpisali javni natečaj za nov znak Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, s katerim smo poskusili pritegniti k sodelovanju uveljavljene posameznike in skupine s področja grafičnega oblikovanja. Želeli smo nov znak, ki bi bil inovativen, izviren in bi izstopal v bibliotekarskih krogih. Znak, ki bi bil vsestranski in bi ustrezal različnim formatom in komunikacijskim sredstvom.

Razmišljali smo o komisiji, ki bo oblikovalskemu krogu poznana, saj bo tako razpis v javnosti bolj kredibilen, strokoven in zanimiv. Menili smo, da lahko z dobro zastavljeno ocenjevalno komisijo pričakujemo več dobrih idej. Zato smo k sodelovanju povabili prof. dr. Petro Černe Oven, predavateljico na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter soustanoviteljico Inštituta za oblikovanje, Dina Zupančiča, direktorja in partnerja v Agenciji 101 ter aktualnega predsednika Slovenskega združenja oglaševalskih agencij, Saro Tomšič, podžupanjo Mestne občine Novo mesto, pristojno za razvojne projekte in sistem lokalne blaginje, ter Mitjo Lična, direktorja Založbe Goga, člana Sveta zavoda Javne agencije za knjigo in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Tako smo dobili štiričlansko ocenjevalno komisijo, dva člana iz oblikovalske in tržne stroke ter dva člana iz lokalne skupnosti, ki poznata delovanje našega zavoda. Predstavili smo jim svoje želje in prof. dr. Petra Černe Oven in Dino Zupančič sta nas s svojimi komentarji, mnenji in podvprašanji vodila pri oblikovanju razpisnega besedila, od vsebinskih do tehnično specifičnih zahtev.

Določiti smo morali jasne pogoje za sodelovanje, opredeliti način oddaje predlogov in navesti jasna merila za ocenjevanje. Ta so vključevala štiri področja, za vsako področje je bilo mogoče prejeti največ deset točk: 1. skladnost s poslanstvom in vrednotami knjižnice; 2. inovativnost, izvirnost, trajnost; 3. aplikativnost in vsestranskost znaka ter barvne sheme z različnimi formati in komunikacijskimi sredstvi; 4. možnost naknadne oblikovne razširitve vidnih sporočil – tipografija, digitalni in tiskani izdelki, promocijsko gradivo, kreativni oglasi za družbena omrežja. Del razpisnega besedila so bile tudi koristne informacije, ki so vsebovale naše vrednote, poslanstvo in vizijo ter ključne projekte, po katerih naša knjižnica izstopa v primerjavi s preostalimi. Ocenjevalna komisija nas je pozvala, da razmislimo tudi o razširitvi oblikovnih elementov in se lotimo celostne grafične podobe. Zanjo se nismo odločili, raje smo se lotili preoblikovanja temeljev grafične podobe, kot so znak v različnih formatih in barvna shema, dopisni list s predpisano tipografijo ter nekaj oblikovanih elementov za družbena omrežja.

Predloge ocenjevalne komisije smo večinoma upoštevali, vztrajali smo le pri predpisanih elementih javnega natečaja, saj smo s sredstvi v višini 3.000,00 EUR, namenjenimi zmagovalcu natečaja, želeli pritegniti čim več uveljavljenih oblikovalcev, in ne obratno, z minimalnim vložkom zahtevati čim več. Menili smo, da razpis obsega dovolj elementov, da dobimo uvid v celostno vizualno podobo, ki jo bomo lahko kasneje, po dogovoru z avtorjem izbrane rešitve, razširjali in aplicirali na različne medije.

Celotno besedilo JAVNEGA NATEČAJA – ZNAK Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto si lahko preberete tukaj.

Glavni vhod v knjižnico z novo podobo (foto: B. Pucelj)

Dne 19. 7. 2022 smo razpis objavili na svoji spletni strani, pripravili sporočilo za javnost ter novico razširili portalom, za katere smo smatrali, da so kompetentni in prepoznavni. Obvestili smo Mestno občino Novo mesto, lokalne medije, Center za kreativnost, Društvo oblikovalcev Slovenije, portal javni-razpisi.eu, Zavod dobra družba, NUK in portal knjiznice.si. Pozvali smo tudi vse člane komisije, da novico o javnem natečaju za nov znak delijo po svojih kanalih. Rok za oddajo idejnih predlogov je bil 16. 9. 2022.

Prijavitelji so morali svoje idejne rešitve poslati po pošti, na usb-ključku, ki je moral biti označen s šifro. Kuverta je morala biti primerno označena, vsebovati je morala prijavnico, na kateri so bili kontaktni podatki avtorja oziroma avtorjev ter šifra. Tako smo zagotovili popolno anonimnost. Vse prispele predloge je odpirala skrbnica natečaja, ki je imela edina dostop do podatkov prijaviteljev. Pripravila je seznam prispelih rešitev in se prepričala, da je avtorstvo ostalo »šifrirano«. Vse prispele predloge je naložila v oblak ter povezavo posredovala članom ocenjevalne komisije, da so se seznanili z idejami in pripravili na srečanje v živo. Srečanje ocenjevalne komisije smo organizirali prvi teden v novembru 2022.

Natečaj je bil zastavljen dvostopenjsko, kar pomeni, da je na prvi stopnji ocenjevalna komisija pregledala vse prispele idejne rešitve in izločila tiste, ki niso vsebovale vseh predpisanih elementov. Nato je na podlagi meril za ocenjevanje (40 možnih točk) razvrstila od dve do pet idejnih rešitev, ki so se uvrstile na drugo stopnjo. Komisija je nagradila pet idejnih rešitev, ki so prejele največ točk, vendar je na drugo stopnjo uvrstila le prvi dve.

V marcu smo pripravili razstavo vseh izbranih rešitev, ki je bila na ogled v razstavnem prostoru vse do prvih dni aprila (foto: B. Pucelj)

Po zaključeni prvi stopnji smo v knjižnici pripravili interno predstavitev obeh izbranih rešitev z utemeljitvijo ocenjevalne komisije. Zaposleni so imeli 14 dni časa, da si ogledajo razstavo in anonimno, prek spletnega obrazca, oddajo svoj glas. Za dvostopenjski natečaj smo se odločili, ker verjamemo, da smo velik del identitete in znamke neke institucije tudi zaposleni. Ti namreč predstavljamo znamko, in če se ne čutimo del nje, jo težje ponotranjimo.

Po seštevku vseh glasov se stanje na lestvici ni spremenilo. Zmagala je idejna rešitev štirih avtoric, ki delujejo kot skupina LEPPA studio. Prepričale so nas z idejo, ki ohranja tradicionalno povezavo s humanističnimi vrednotami knjižnice ter hkrati podpira njeno vizijo razvoja. Avtorice so si znak zamislile kot zgodbo o dialogu med preteklostjo in digitalizacijo, medgeneracijskem dialogu in povezovanju lokalnega okolja. Znak je sestavljen iz vzorca knjig in digitaliziranih inicialk Mirana Jarca.

Nov znak Knjižnice Mirana Jarca na glavnem vhodu (foto: B. Pucelj)

Dan evropskih avtorjev z gostom Tadejem Golobom (foto: B. Pucelj)

Na javni natečaj za nov znak Knjižnice Mirana Jarca je prispelo 34 prijav. Komisija je na prvo stopnjo uvrstila 22 prijav, 12 jih je zavrnila zaradi nepopolnosti. Zmagale so avtorice, ki delujejo pod skupnim imenom LEPPA studio. Vse od zaključka in uradnega izbora zmagovalca natečaja Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto tesno sodeluje z oblikovalkami zmagovalne rešitve, ki poleg celostne grafične podobe pripravljajo tudi preostale arhitekturno-oblikovne rešitve.