Preskoči na glavno vsebino
Knjižničarske novice

Kako je danes delati v knjižnici?: izsledki mednarodne raziskave

Ustvarjeno z Nano-Banana-2-Lite
Fotografija prikazuje sodobno, prostorno knjižnico z odprtim, zračnim in premišljeno oblikovanim interierjem. Velike steklene stene prostor povezujejo z mestnim okoljem in vanj prepuščajo veliko naravne svetlobe. Notranjost zaznamujejo leseni elementi, visoke knjižne police, galerija in minimalistično pohištvo, ki ustvarjajo topel, sodoben videz. Ustvarjeno z umetno inteligenco.

Med februarjem in majem 2026 je mednarodna skupnost Library 2.0 izvedla anonimno raziskavo, s katero so želeli ugotoviti, kako je dandanes delati v knjižnici. Vprašalnik je izpolnilo 1.521 knjižničnih delavcev, ki so ob številčnih odgovorih prispevali še 1.754 komentarjev pri odprtih odgovorih. Večina sodelujočih prihaja iz splošnih knjižnic in opravlja delo v neposrednem stiku z uporabniki, približno sedem od desetih ima več kot 10 let delovnih izkušenj. Čeprav gre za ameriško okolje, izsledki odpirajo vprašanja, ki jih dobro poznamo tudi pri nas.

Najbolj zgovoren rezultat celotne raziskave je trditev, s katero se je strinjalo kar 69 odstotkov anketirancev: da se od knjižnic pričakuje opravljanje storitev, ki daleč presegajo njihove razpoložljive vire in kadrovske zmogljivosti. Knjižnice so razpete med vse večja pričakovanja in vse bolj omejena sredstva, vmesno vrzel pa zapolnjujejo njihovi zaposleni.

Več kot polovica anketirancev (55 %) navaja, da so ob koncu delovnega dne pogosto čustveno izčrpani. Skoraj polovica (48 %) meni, da njihova knjižnica ni ustrezno kadrovsko zasedena. Dobre štiri desetine (44 %) so osebno doživele besedno, spolno, rasno ali drugo nadlegovanje s strani uporabnikov. Več kot tretjina (36 %) pa redno obravnava situacije, povezane z duševnimi stiskami, uživanjem prepovedanih substanc ali brezdomstvom obiskovalcev.

Poleg težav je raziskava pokazala tudi izrazito močna področja knjižnične skupnosti, saj je daleč najmočnejša postavka celotnega vprašalnika medsebojna podpora: 84 odstotkov anketirancev je potrdilo, da si sodelavci v zahtevnih situacijah pomagajo. Tri četrt jih je odgovorilo, da se na delovnem mestu počutijo fizično varne, prav toliko jih namerava ostati v knjižničnem poklicu, 69 odstotkov pa jih načrtuje obstati tudi na svojem trenutnem delovnem mestu. Približno dve tretjini menita, da vodstvo varnostne pomisleke jemlje resno, ko jih kdo izpostavi.

Skrb pa zbujajo podatki o usposobljenosti, saj le polovica anketirancev meni, da je ustrezno usposobljena za obvladovanje varnostnih in vedenjskih incidentov, ki jih danes pričakujejo od njih. Podobno deljena je slika glede plačila, le dobra tretjina meni, da je plačilo ustrezno glede na delo, ki ga dejansko opravljajo.

Med najbolj poučnimi izsledki je razkorak med pričakovanji in resničnostjo poklica. Le dobra tretjina anketirancev se strinja, da njihov tipičen delovni dan ustreza temu, kar so si o knjižničnem delu predstavljali ob vstopu v poklic. Vse pogostejša širitev poslanstva (npr. v duševno zdravje, socialno podporo in dejansko zatočišče za ranljive) se kaže tako v številčnih odgovorih kot v prostih komentarjih.

V dveh odprtih vprašanjih so sodelujoči prispevali pestro paleto odgovorov. Na poziv »Knjižnica bi bila boljše delovno mesto, če …« so odgovori najpogosteje izpostavljali potrebo po ustreznem financiranju in kadrovski zasedbi, po pravičnem plačilu in priznanju, po podpornem in razgledanem vodstvu, ki razume realnost dela na prvi črti, ter po jasnejših mejah vloge, da knjižnice ne bi nenehno zapolnjevale vrzeli socialnih služb brez ustreznih sredstev in usposabljanja. Pogosto so se pojavile tudi želje po boljši komunikaciji in preglednosti, po večjem javnem razumevanju vrednosti knjižnic ter po kulturi medsebojnega spoštovanja.

Pri zadnjem vprašanju (»Bi nam radi sporočili še kaj?«) je prevladala čustvena izčrpanost in izgorelost, ob tem pa tudi kronično pomanjkanje sredstev in kadra, spreminjajoče se vloge, varnostni pomisleki ter razkorak med vodstvom in zaposlenimi. Vse pogosteje se pojavljajo tudi politični pritiski, vprašanja cenzure in izzivi, povezani z umetno inteligenco in hitrimi tehnološkimi spremembami. Kljub vsemu pa je med komentarji izrazito odmevala globoka predanost poklicu in poslanstvu knjižnic v skupnosti.

Če povzamemo, raziskava opisuje knjižnično delovno silo v posebni vrsti stiske, ki ni stiska nezavzetosti. Knjižnični delavci še vedno verjamejo v delo, oporo pa jim dajejo njihovi medsebojni odnosi, predanost poklicu in pogosto tudi temeljna resnost njihovih neposrednih vodij.

Podrobna predstavitev rezultatov je dostopna v prispevku z naslovom Survey Results: What Is It Like to Work in a Library Right Now? (April/May 2026 Survey of the Library 2.0 Community).