Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

Jubilejna deseta PUBMET konferenca: platforma za izmenjavo idej in spodbujanje sodelovanja

Jubilejna deseta PUBMET konferenca: platforma za izmenjavo idej in spodbujanje sodelovanja
18. 12. 2023
Lovorka Čaja
Institut Ruđer Bošković, Zagreb
Ivana Končić
Institut Ruđer Bošković, Zagreb
Martina Žugaj
Institut Ruđer Bošković, Zagreb
Prevedla: Violetta Bottazzo

Deseta konferenca o znanstvenem komuniciranju v kontekstu odprte znanosti, PUBMET2023, je bila uspešno izvedena od 14. do 15. septembra 2023. Konferenca se je začela z dinamičnim in poučnim predkonferenčnim dnevom 13. septembra, na katerem so potekale različne delavnice, osredotočene na ključne aspekte znanstvene komunikacije in odprte znanosti.

Delavnica z naslovom »GitLab: Kako uporabljati znano sodelovalno spletno aplikacijo za izmenjavo podatkov in programske kode znotraj vaše ekipe«, ki jo je vodil Dubravko Penezić, je ponudila dragocen vpogled v praktično uporabo GitLaba, sodelovalne spletne aplikacije za izmenjavo podatkov in programske kode znotraj raziskovalnih skupin. Udeleženci so se naučili, kako učinkovito uporabljati GitLab za medsebojno sodelovanje.

Sledila je delavnica z naslovom »Sinergija znanstveno-strokovnega repozitorija in participativne enciklopedije (Wiki)«, ki jo je vodil Mirko Duić, na kateri so raziskovali načine za izboljšanje zanesljivosti člankov v Wikipediji z uporabo vsebin s portala Hrčak ter dodajanjem natančnih referenc in povečati njegovo priljubljenost. Ta delavnica je prikazala strategije za učinkovito uporabo in povezovanje teh platform.

Zadnjo delavnico z naslovom “Izdelava JATS XML iz formata DOCX” so vodili trije strokovnjaki – Ljiljana Jertec Musap, Nino Katić in Draženko Celjak. Ta delavnica je nudila praktične napotke za pretvorbo dokumentov iz formata DOCX v JATS XML, v format, ki se pogosto uporablja v znanstvenem založništvu. Udeleženci so pridobili praktične izkušnje pri tem postopku.

Prav tako so na isti dan potekale delavnice sponzorjev, med njimi Opus JMS, Bentham Science in Clarivate News.

Slika 1: PUBMET2023 Organizacijski odbor (Foto: PUBMET2023)

PUBMET2023 Organizacijski odbor (Foto: PUBMET2023)

Uradna otvoritev konference PUBMET2023 je potekala 14. septembra, kjer so ugledni govorci dodali pozitiven in sodelovalen ton ter potrdili zavezanost konference inovativnosti, odprtosti in odličnosti v znanstvenem komuniciranju. Konferenco so odprli izredna profesorica Jadranka Stojanovski, profesor Zvjezdan Penezić in izredna profesorica Marijana Tomić.

Po slovesnem odprtju konference se je program nadaljeval z razmislekom o prihodnosti institucionalnega založništva v kontekstu odprte znanosti. Kathleen Shearer, vabljena govornica prve sekcije z naslovom »Vrli ‘novi’ svet institucionalnega založništva«, je poudarila pomen preusmeritve znanstvene komunikacije iz zasebnega v javno dobro. Arto Ikonen in Pekka Olsbo sta predstavila koncept »diamantne alternative« kot osvoboditev od pritiska tradicionalnega znanstvenega založništva, Iva Melinščak Zlodi pa je raziskovala pristojbine za obdelavo člankov (APC) revij v državah s pretežno diamantnim založniškim ekosistemom. Na koncu prve seje je Nataliia Kaliuzhna podala obsežen pregled razvoja odprtega dostopa (OA) v Ukrajini.

Druga sekcija z naslovom “Odprte raziskovalne infrastrukture za odprto znanost” se je osredotočila na razvoj infrastrukture za podporo odprti znanosti. Natalia Manola, vabljena predavateljica, je spregovorila o nujnosti ustvarjanja interoperabilnih sistemov za učinkovito odprto znanstveno komunikacijo in na kratko predstavila infrastrukturo OpenAIRE. Jane Mahony je predstavila projekt Publish.OA.ie, katerega cilj je ustvariti diamantno platformo odprtega dostopa za celotno Irsko. Elio Pellin in Dirk Verdicchio sta predstavila EU projekt CRAFT-OA, medtem ko so Isabella Meinecke, Thomas Severiens in Daniel Beucke predstavili certifikat DINI za odprto dostopne založniške storitve kot zanesljivo infrastrukturo.

Po prvem delu programa je sledila predstavitev posterjev. Avtorji posterjev so imeli možnost v treh minutah predstaviti svoje raziskave, projekte in druge dosežke. Ta dinamična predstavitev je udeležencem konference omogočila hiter pregled različnih del in projektov, ki obravnavajo teme odprte znanosti in znanstvene komunikacije.

Zadnja sekcija prvega dne konference, imenovana »Odprta znanost v akciji«, je bila izjemno poučna in je prinesla vrsto zanimivih razprav na temo odprte znanosti in znanstvenega komuniciranja. Odprta znanost v akciji spreminja načine, kako se izvajajo raziskave, komunicirajo in uporabljajo v korist družbe. Luca De Santis, vabljeni predavatelj, je delil svoje izkušnje in spoznanja pri ustvarjanju platforme GoTriple Discovery za družbene in humanistične znanosti ter izpostavil pomen načela FAIR v tem procesu.

Poleg vabljenega predavatelja so svoje projekte predstavili nosilci kratkih predstavitev. Olga Orlić je raziskovala posledice načela FAIR za zgodbe v etnoloških in antropoloških raziskavah, Ljiljana Poljak Bilić in Kristina Posavec pa sta govorili o različnih vrstah raziskovalnih podatkov na področju humanističnih znanosti. Radovan Vrana je raziskoval, kako odprto deljenje in ponovna uporaba raziskovalnih podatkov prispevata k izboljšanju verodostojnosti raziskovanja, spodbujata znanstveno sodelovanje in prispevata k reševanju izzivov, Nataša Jermen pa pomen odprtih enciklopedij v digitalni dobi s poudarkom na njihovi vlogi pri organizaciji znanja v maternem jeziku in v boju proti dezinformacijam. Sekcijo je sklenil Tiberius Ignat, ki spodbuja globlje spremembe v raziskovalni kulturi in je pozval k popularizaciji raziskovanja.

Za konec prvega dne konference je bil organiziran ogled mesta Zadar in konferenčna večerja, kjer so se udeleženci lahko spoznali in sprostili.

Drugi dan konference se je začel s peto sekcijo z naslovom »Integriteta raziskovanja, evalvacija in družbeni vpliv«. Matt Hodgkinson, vabljeni predavatelj, je poudaril pomen ohranjanja etičnih načel v znanstvenem objavljanju, še posebej v kontekstu izzivov, s katerimi se sooča znanstvena skupnost. Silvije Šegulja in soavtorji so raziskovali uporabo smernic CARE v revijah s področja pediatrije, Mario Malički se je ukvarjal z učinkovitostjo strukturiranega recenzentskega postopka, Leonarda Gambiroža, Irma Nina Orlandić in Mariia Shmatkova pa so govorile o vlogi znanstvenih revij med vojno in predstavile projekt “Giving Voice”. Dijana Šobota je raziskovala izzive v znanstveni komunikaciji in vlogo kritične informacijske pismenosti pri njihovem reševanju, Dolores Mumelaš in Alisa Martek pa sta govorili o pomenu državljanske znanosti za knjižnice skozi izkušnje Narodne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu.

Naslednja, šesta sekcija, je bila panelna in je gostila predstavnike sponzorjev: Rachel Martin (Elsevier), July Kim Young (Bentham), Eva Czegledi (Clarivate), Francesca Brazzorotto (Karger Publishers) in Otakar Petr (Sciendo). Panelisti so raziskovali ključne vidike trajnosti in varstvo okolja v znanstveni komunikaciji ter spodbudili razpravo o tem, kako lahko znanstvena skupnost in založniki prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Zadnja sekcija konference PUBMET2023 z naslovom “Umetna inteligenca v znanstveni komunikaciji” z vabljenim predavateljem Predragom Paletom je odprla vprašanja uporabe umetne inteligence v znanstveni komunikaciji in izpostavila pomembno razpravo o etičnih in regulatornih vprašanjih, ki spremljajo uporabo generativne umetne inteligence v akademskem okolju. Jelena Madunić in Matija Sovulj sta predstavila svoj pogled na uporabo ChatGPT v odprtih izobraževalnih vsebinah in izdelavi učnih gradiv na temo informacijske pismenosti v okviru univerzitetnih knjižnic. Ivana Kunda je spregovorila o potrebi in načinu regulacije uporabe generativne umetne inteligence.

Konferenco je zaključila izredna profesorica Jadranka Stojanovski, sopredsednica Programskega odbora in pobudnica konference PUBMET. Konferenca je v desetih letih obstoja razširila svoj fokus izven meja tradicionalnega založništva, s prepoznavanjem pomena odprte znanosti in širšega spektra znanstvenega komuniciranja ter postala platforma za izmenjavo idej, raziskovanje in spodbujanje sodelovanja.

Jadranka Stojanovski in Mario Malički(Foto: PUBMET2023)

Jadranka Stojanovski in Mario Malički (Foto: PUBMET2023)

Skip to content