Jubilejna 25. okrogla miza o prostem dostopu do informacij
- Milena Bon, Narodna in univerzitetna knjižnica
V Zagrebu je 10. decembra 2025 potekala 25. okrogla miza o prostem dostopu do informacij, ki jo je organizirala Komisija za prost dostop do informacij in svobodo izražanja Hrvaškega knjižničarskega društva (HKD) v soorganizaciji Knjižnic mesta Zagreb. Dogodek je bil posvečen četrt stoletja delovanja Komisije, ki deluje že od leta 1999. V tem obdobju se je Okrogla miza uveljavila v strokovnem okolju, z rednim objavljanjem zbornikov pa pušča tudi trajen pisni pečat. Jubilejna izvedba dogodka je bila še posebej zanimiva, saj so se pridružili tudi kolegi iz Mehike, Kanade, Slovenije in Finske, vključno s predsednikom IFLA FAIFE.
Udeležence so po uvodnem pozdravu Silvije Perić, predsednice Komisije, pozdravili še dr. sc. Sunčica Ostoić, ravnateljica Knjižnica grada Zagreba, Jasenka Pleško, predsednica HKD, predsednik IFLA FAIFE Jonathan Hernández Pérez in dr. sc. Ivona Despot, predstavnica Ministrstva za kulturo in medije
Jonathan Hernández Pérez (Nacionalna avtonomna mehiška univerza – UNAM, Mehika)
Njegova predstavitev, z naslovom FAIFE: skoraj tri desetletja spodbujanja intelektualne svobode, je sledila razvoju Odbora za prost dostop do informacij in svobodo izražanja (FAIFE), ustanovljenega leta 1997, ki deluje kot »vest IFLA« pri varovanju 19. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Poudaril je premik iz klasičnih tem cenzure k sodobnim izzivom, kot so algoritmična pristranost, dezinformacije in digitalna zasebnost. Predavanje je poudarilo ključno vlogo FAIFE-a pri postavljanju knjižnic kot varuhov intelektualnih svoboščin ter predstavilo vizijo in smernice za proaktivno delovanje FAIFE-a v skladu z IFLA Strategijo 2024–2029, zlasti glede celovitosti informacij in trajnostnega razvoja.
Jonathan Hernández Pérez
Referat Četrt stoletja Komisije za prost dostop do informacij in svobodo izražanja je predstavil delo Komisije HKD-a, ki je bila ustanovljena leta 1999, po IFLA modelu, in je ključni nosilec spodbujanja informiranosti in informacijske pismenosti v knjižničarski skupnosti. Komisija HKD že 25 let aktivno sodeluje z IFLA pri krepitvi načel, kot sta svoboda dostopa in svoboda izražanja. Okrogle mize, ki jih organizira Komisija, obravnavajo globalne trende in družbene izzive, potrjujejo temeljne vrednote intelektualne svobode, analizirajo ovire in predlagajo praktične rešitve (npr. prejšnje teme so vključevale avtorsko pravo, omrežno nevtralnost in cenzuro). Trajen prispevek Komisije je viden tudi v petnajstih zbornikih, ki služijo kot študijska literatura študentom in raziskovalcem.
Silvija Perić
V referatu Svoboda izražanja in zasebnost v evropskih splošnih knjižnicah so bili predstavljeni rezultati štiriletne doktorske raziskave o percepcijah in praksah, povezanih s svobodo izražanja in zasebnostjo v evropskih splošnih knjižnicah. Raziskava, ki je vključevala intervjuje z 41 zaposlenimi iz Bolgarije, Češke, Finske, Francije, Švedske in Združenega kraljestva, je pokazala, da je informacijska etika pomemben del profesionalne identitete knjižničarjev. Usklajevanje teh dveh človekovih pravic je kompleksno, saj sta svoboda izražanja in zasebnost lahko v medsebojnem sporu. Na primer, zagotavljanje dostopa do informacij lahko omeji svobodo izražanja ali poslabša zasebnost, medtem ko zaščita zasebnosti lahko zmanjša dostopnost informacij.
Karolina Andersdotter
Prispevek Pomen Komisije za prost dostop do informacij in svobodo izražanja za visokošolsko izobraževanje knjižničarjev in razvoj knjižničarske profesije na Hrvaškem, je obravnaval vpliv dela Komisije HKD-a na izobraževanje knjižničarjev. Z osredotočanjem na problematiko prostega dostopa skozi leta, Komisija neposredno prispeva k razumevanju vloge knjižnic pri uresničevanju intelektualnih svoboščin in krepi zavedanje o pomenu knjižničarske profesije v širši družbeni skupnosti. Zborniki del z okroglih miz se uporabljajo kot študijska literatura, s čimer se bodoči knjižničarji že med študijem učijo, kako aktivno zagovarjati pravico dostopa do informacij in svobodo izražanja.
Ivana Hebrang Grgić in Ana Barbarić
Panelna razprava, ki sta jo moderirala Jonathan Hernández Pérez in Annemari Štimac, je združila mednarodne in domače strokovnjake: Karolino Andersdotter, Edito Bačić, Ano Barbarić, Josepha Hafnerja, Silvijo Perić, Jasenko Pleško in Damjano Vovk.
Udeleženci okrogle mize: Damjana Vovk, Ana Barbarić, Edita Bačić, Joseph Hafner, Karolina Andersdotter, Jasenka Pleško, Silvija Perić, moderatorja Jonathan Hernández Pérez in Annemari Štimac
Osrednja tema razprave je bila, kako digitalna doba spreminja dostop do informacij, vlogo knjižnic in pomen odprtega dialoga v skupnosti ter kako so se knjižnice v zadnjih petindvajsetih letih, ko so bile v ospredju obrambe pravice javnosti do dostopa do informacij, prilagajale velikim tehnološkim, pravnim in družbenim spremembam.
Glavna sporočila:
- Knjižnice naj bodo prostor za pogovore in srečanja generacij.
- Digitalna družba nas po eni strani povezuje, po drugi pa oddaljuje – knjižnice imajo pri tem pomembno družbeno vlogo.
- Uporabniki so pogosto pasivni; zato morajo biti knjižnice proaktivne in prisotne v skupnosti.
- Kvizi, igre in igranje iger so učinkovit pristop za krepitev medijske pismenosti ter za pridobitev mlajših uporabnikov.
- Knjižničarji, glede na hitre tehnološke spremembe, potrebujejo stalno strokovno izobraževanje in morajo biti odprti za spremembe.
- Pogovori o temah, kot so cenzura, sovražni govor in človekove pravice, so ključnega pomena za ohranjanje intelektualne svobode.