Izzivi odprte znanosti za razvoj knjižničarjev in knjižničarstva

Izvleček
Prispevek obravnava spremembe, ki jih knjižničarji doživljajo v zadnjih desetletjih v informacijski družbi, predvsem zaradi razvoja informacijske tehnologije in odprte znanosti. V nadaljevanju se avtorica osredotoča na odprto znanost in nazadnje predstavlja nekaj odprtih vprašanj, ki so posledica vseh teh sprememb in na katera bi morali knjižničarji čim prej najti odgovore. Na koncu še navaja pomen strokovnih združenj pri spodbujanju in omogočanju tovrstnih strokovnih razprav.

Ključne besede: knjižničarstvo, razvoj, odprta znanost, Slovenija

1 Uvod
Med večje izzive za knjižničarje in knjižničarstvo v zadnjih tridesetih letih spadata razvoj informacijske družbe in odprte znanosti. Informacijska družba, ki temelji na družbi znanja, nastaja kot posledica hitrega razvoja informacijske tehnologije in interneta ter v ospredje postavlja informacije kot gospodarsko in družbeno dobrino. Značilna za informacijsko družbo je tudi eksponentna rast informacij. Zato rastejo potrebe po njihovi organizaciji, zaradi česar knjižničarji uvajajo nove storitve, ki omogočajo učinkovito iskanje in uporabo teh informacij. Knjižnični delavci na univerzah in v raziskovalnih organizacijah, ki ponujajo storitve raziskovalcem in znanstvenikom, že veliko let odlično obvladujejo to področje.
Informacijska tehnologija je zelo vplivala na knjižnično dejavnost. Knjižničarji so jo zelo hitro sprejeli in se ji prilagajali. Vpliv informacijske tehnologije na knjižničarstvo je bila pomembna tema različnih posvetovanj v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in njenih sekcij, predvsem Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice [1]. Informacijska tehnologija in razvoj interneta sta knjižničarjem omogočila dodaten razvoj, ki je bil usmerjen v nove oblike organizacije znanja, ustvarjanje novih storitev z namenom učinkovitega iskanja in uporabo informacij. Delovanje knjižnic je bilo pomembno za razvoj informacijske in digitalne pismenosti uporabnikov ter večanje kakovosti raziskovalnega dela slovenskih znanstvenikov. Obvladovanje področja informacijske tehnologije se je za knjižničarje izkazalo za pomembno predvsem v zadnjih dveh letih med pandemijo novega koronavirusa, ko smo bili prisiljeni delovati v pretežno virtualnem okolju.

Drugi, novejši izziv, s katerim se ukvarjamo zadnjih 20 let, je razvoj odprte znanosti. Rečemo lahko, da je tudi ta del razvoja informacijske družbe, saj pomeni nov pristop k ustvarjanju, produkciji in uporabi znanstvenih informacij.

2 Vpliv odprte znanosti na razvoj knjižničarstva
Začetek razvoja odprte znanosti sega v leto 2001, ko je v Budimpešti bila sprejeta pobuda za odprti dostop (kratica BOAI, ki pomeni Budapest Open Access Initiative) [2]. To je bila posledica nove miselnosti raziskovalcev ter nov pristop k ustvarjanju, produkciji in uporabi znanstvenih informacij. Odprti dostop je počasi zajel ne le publikacije, ampak tudi podatke iz raziskav, računalniške programe, ki so jih ustvarjale skupnosti, itd. Tako je nastal proces, ki se je potem razvil v odprto znanost.
Večina specialnih in visokošolskih knjižničarjev je že dobro seznanjena s tem področjem, kajti na straneh njihovih knjižnic je mogoče najti bogate informacije o odprtem dostopu, odprti znanosti in navodila za objavo v odprtem dostopu za uporabnike [3]. Obstaja tudi že portal odprte znanosti. [4]
Odprta znanost zajema različne vidike znanstvenega delovanja, pri čemer je odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov le njen manjši del. Ko govorimo o odprti znanosti, mislimo tudi na odprte recenzije in druge oblike evalvacij znanstvenih objav (npr. odprte spletne meritve, kot so altmetrika, bibliometrija, webometrija itd.), ki omogočajo pravičnejše vrednotenje rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela. Poleg tega omogoča odprta znanost odprti dostop do odprtokodnih programskih rešitev, globalne raziskovalne infrastrukture, ki so namenjene učinkovitejši izmenjavi informacij, prost dostop in ponovno uporabo rezultatov znanstvenega dela (npr. mreža repozitorijev, razvoj nove generacije tehnologij, ki omogočajo semantično iskanje itd.), prost dostop do izobraževalnih vsebin, skupnostno/občansko znanost in drugo.
Na sliki 1 so predstavljena vsa področja, ki jih zajema odprta znanost. Publiciranje v odprtem dostopu in različne vrste vrednotenj citatov ter meritve različnih parametrov, kot so bibliografski podatki, ključne besede in podobno, so pravzaprav komplementarne z našo informacijsko dejavnostjo. Po zajetih vsebinah lahko trdimo, da je področje odprte znanosti priložnost za knjižničarje.

Za uspešno raziskovalno delo sta pomembna njegovo hitro razširjanje in takojšnja dostopnost, česar tradicionalni modeli publiciranja ne omogočajo. Evropska komisija je zato odprto znanost postavila za temelj svoje znanstvene politike in celotno financiranje raziskovalnega dela pogojuje z načelom najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabe digitalnih virov. [5]
Odprta znanost je za nas knjižničarje ne le izziv, ampak odlična priložnost, da kot svetovalci in vodniki po različnih vidikih, ki jih ponuja področje, sodelujemo kot enakovredni partnerji raziskovalcem. To je v skladu z našim strokovnim poslanstvom, saj kot informacijski strokovnjaki obvladujemo informacijske tokove ter tehnike iskanja in preverjanja verodostojnosti informacij. Bibliotekarji kot organizatorji znanj vodimo uporabnike po različnih virih, svetujemo jim in pomagamo pri uporabi pridobljenih informacij. Obvladujemo metapodatke, vnos gradiva v repozitorije, spremljamo revije z visokim dejavnikom vpliva in opozarjamo na plenilske revije. Obenem lahko sodelujemo z drugimi raziskovalnimi organizacijami in raziskovalcem pomagamo k večji vidnosti njihovih objav.

3 Novi izzivi za knjižničarje in knjižničarsko stroko
Prilagajanje spremembam, ki jih področje odprte znanosti povzroča, odpira nekaj vprašanj, ki jih bodo knjižničarji morali nujno rešiti v naslednjih letih.
1. Opredelitev obsega informacijske in bibliotekarske znanosti: Ponovno se postavlja vprašanje, kje se začne in konča naše strokovno delovanje. Na primer, ali je normalno pričakovati od knjižničarja, da obvladuje postopke vnosa del svojih uporabnikov v digitalni repozitorij? Ali so informacijske storitve v okviru področij odprte znanosti del informacijske in bibliotekarske znanosti?
2. Problem strokovne identitete: Ali smo pripravljeni sprejemati nove naloge in izzive, npr. pomagati raziskovalcem pri objavi podatkov iz raziskav, čeprav to ne spada v tradicionalna knjižničarska opravila?
3. Učinkovitejša komunikacija z okoljem: Ali znamo zbirati prave podatke o svojem delu in jih učinkovito uporabiti za vrednotenje ter promocijo svojega dela?
4. Poklicna diverzifikacija in specializacija: Ali potrebujemo nove poklicne nazive, ki naj bi opredelili knjižničarjevo specializacijo? V preteklosti smo poimenovali knjižničarje katalogizatorje, izposojevalce, informatorje itd. Ali danes potrebujemo nove nazive za digitalnega arhivista, podatkovnega skrbnika, podatkovnega upravljavca, podatkovnega svetovalca, skrbnika digitalnih repozitorjev in podobno? V okviru Terminološke sekcije RDA vozlišča Slovenija potekata razprava in opredelitev novih strokovnih izrazov, ki nastajajo zaradi razvoja arhivov podatkov iz raziskav. Med njimi so tudi nazivi knjižničarjev, ki se s tem področjem ukvarjajo v tujini.
5. Razmejitev med različnimi knjižnicami: Odprta znanost omogoča enako sodelovanje vsem in možnost prostega dostopa do informacij. V tem primeru se sprašujem (se zavedam, da zelo provokativno), zakaj ne bi splošna knjižnica v nekaterih okoljih, kjer v bližini ni univerz, izvajala funkcijo tudi visokošolske knjižnice. Predvidevam, da je za nekatere knjižničarje morda težko razumljivo, ampak takšni primeri združevanja funkcij so zelo uspešni v skandinavskih državah.
Vse navedene teme in verjetno nove zahtevajo strokovno razpravo ter lahko pripomorejo k ponovni opredelitvi vsebine in smeri razvoja knjižničarstva.

4 Vloga strokovnih združenj
Strokovna združenja ponujajo zelo pomemben forum za tovrstne razprave. V zadnjih letih je ZBDS veliko prispeval k povezovanju vseh knjižničarjev. Ni pa bil dovolj uspešen pri združevanju knjižničarjev različnih vrst knjižnic. Nekdaj skupno bienalno posvetovanje specialnih in visokošolskih knjižnic je ponujalo veliko priložnosti za razprave o različnih vidikih specialnega in visokošolskega knjižničarstva. Na teh posvetovanjih je sodelovalo veliko več specialnih in visokošolskih knjižničarjev kot na kongresih ZBDS in posvetovanjih vseh sekcij. Za specialne in visokošolske knjižničarje je bilo veliko več možnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj o skupnih temah ter novih smereh strokovnega razvoja.
V časih nenehnih sprememb bi morala strokovna združenja biti bolj aktivna pri spodbujanju razprav o perečih temah med knjižničarji. Sedaj jih zelo potrebujemo. Zato upam, da bo novo vodstvo prisluhnilo potrebam knjižničarjev in jih spodbudilo k večjemu sodelovanju pri iskanju odgovorov na omenjena odprta vprašanja.

5 Zaključek
Poklic knjižničarja zahteva vsestranskost in številne veščine, ki mu omogočajo hitro prilagajanje okolju in razumevanje informacijskih potreb uporabnikov. Knjižničarsko delo je zelo dinamično in težko rečemo, da so spremembe v okolju v novejših časih hitrejše in zahtevnejše. V 80. letih smo ravno tako morali obvladovati nove računalnike in programske aplikacije, ki so se zelo hitro razvijale. Pri vsaki novi podatkovni bazi smo se morali seznanjati z drugačnim kompleksnim iskalnikom. Današnja spletna tehnologija nam omogoča enostavno iskanje informacij. Pojavljajo pa se drugi izzivi, ki jih ravno tako moramo obvladovati. Eden teh izzivov je razvoj odprte znanosti z vsemi vidiki. Seveda so tudi drugi, ki jih prispevek ne obravnava, kot na primer: lažne informacije, nove oblike organizacije znanja, umetna inteligenca, interaktivne storitve na daljavo itd.

[1] Primeri posvetovanj v okviru sekcij ZBDS, ki so obravnavala področje informacijske tehnologije: 5. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS,
Ljubljana (Hotel Slon), 17. -18. oktober 2012: Izzivi sodobnih tehnologij: konkurenčna prednost knjižničnih storitev (http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/100); 4. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije(Ljubljana, Grand hotel Union, 27. in 28. oktober 2010) (http://www.old.zbds-zveza.si/visokosolske_specialne_2010_najava.asp); DOMFEST: 4. festival domoznanstva DOMFEST (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, 20.–21. maj 2016) (http://www.zbds-zveza.si/?q=node8/domfest2016).

[2] Več o tem na spletni strani: https://www.budapestopenaccessinitiative.org/.

[3] Primeri omenjenih spletnih strani v knjižnicah: Knjižnica Onkološkega inštituta: https://www.onko-i.si/dejavnosti/raziskovalna-in-izobrazevalna-dejavnost/strokovna-knjiznica-za-onkologijo/odprti-dostop-in-repozitorij-dirros; Univerzitetna knjižnica v Mariboru: https://libguides.ukm.um.si/c.php?g=654719&p=4631029; Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja: https://vodici.fdv.uni-lj.si/subjects/guide.php?subject=OAR; NUK: https://mreznik.nuk.uni-lj.si/oa/kaj-je-odprti-dostop, itd.

[4] Nacionalni portal odprte znanosti: https://www.openscience.si/.

[5] V angleščini se uporablja kratica FAIR: Findability, Accessibility, Interoperability, and Reuse of digital assets.