Izvajanje bibliopedagoških ur v Knjižnici Radlje ob Dravi

Izvleček

Prispevek predstavlja načrtno izvajanje bibliopedagoških ur v Knjižnici Radlje ob Dravi, namenjenih posameznim razredom osnovne šole. Splošno knjižnico postavlja v vlogo pobudnice za sodelovanje s šolskimi knjižnicami in Javno agencijo za knjigo RS. Ob upoštevanju smernic in ključnih dokumentov, ki splošne knjižnice usmerjajo k ciljem sodelovanja, povezovanja in upoštevanja sodobnega lokalnega okolja pri spodbujanju bralne kulture, se v knjižnici že več let uspešno izvajajo bibliopedagoške ure, katerih učinki potrjujejo smiselnost strateških ciljev in usmeritev.

Ključne besede: Bralna kultura, splošne knjižnice, osnovna šola, bibliopedagoško delo, Knjižnica Radlje ob Dravi

Uvod

Tradicionalno vlogo knjižnice, kot je dostop do gradiva in preverjenih informacij, moramo v sodobnem času vsekakor kvalitetno dopolniti in nadgraditi. »Vloga splošne knjižnice ni samo v zagotavljanju dostopnosti gradiva, temveč tudi v omogočanju, spoznavanju in razvijanju bralne kulture. Njena vloga ni omejena na zagotavljanje uporabe preverjenih vsebin in skrb za kakovost, temveč tudi v eksperimentiranju z novostmi, torej v povezovanju novih bralcev z novimi knjigami.« (Vilar, 2017, 27).

Kot splošna knjižnica, ki deluje v manjših obmejnih občinah, ima Knjižnica Radlje ob Dravi pomembno vlogo pri spodbujanju bralne kulture v lokalnem okolju. Zaposleni se zavedamo, da moramo v digitalni dobi še vztrajneje in bolj izvirno opominjati o pomembnosti branja tako mlade, kot odrasle.

Bibliopedagoška dejavnost je eden izmed ključnih strateških ciljev splošnih knjižnic, opredeljena tudi v Strateškem načrtu Knjižnice Radlje ob Dravi 2025-2029. Čeprav se v posameznih knjižnicah izvaja na različne načine, vsem ostaja skupno povezovanje bralcev s knjigami.

Po pregledu bibliopedagoških dejavnosti, ki se izvajajo v Knjižnici Radlje ob Dravi, smo ugotovili, da se večina kontinuiranih dejavnosti izvaja za predšolske otroke in učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, hkrati pa zaznavamo upad obiska učencev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Upad bralne pismenosti beležijo tudi številne raziskave, kot je izpostavila tudi Nolimal (2024): » Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da so dosežki četrtošolcev v raziskavi PIRLS 1 2021, navkljub padcu in s tem prekinjenemu trendu stalne rasti dosežkov iz cikla v cikel, še vedno nadpovprečni, medtem, ko so dosežki 15-letnikov v raziskavi PISA 2022 pod povprečjem držav OECD. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da vsak četrti 15-letnik v Sloveniji ne dosega druge, temeljne ravni bralne pismenosti, ki je nujna za uspešno učenje.

Na upad branja in obisk učencev v splošni knjižnici zagotovo vpliva več dejavnikov. Predvidevamo lahko, da so med dejavniki pogosto samostojno obiskovanje šolske knjižnice, pomanjkanje časa zaradi obsežnih šolskih obveznosti ter druge prostočasne dejavnosti. Da bi mlade ponovno pritegnili v knjižnico in jim približali naše storitve, smo se odločili slediti novim strategijam razvoja. Te knjižnice usmerjajo v aktivno povezovanje z institucijami v lokalnem okolju, tudi z vsemi vrstami knjižnic ter poudarjajo krepitev izobraževalne vloge knjižnice. Zato bi bilo treba okrepiti in usmeriti partnerstvo oziroma sodelovanje splošnih knjižnic s šolskim sistemom vključno oziroma zlasti s šolskimi knjižnicami pri izvajanju ciljno usmerjenih dejavnosti. (Vilar, 2017, 108). Kot večina slovenskih splošnih knjižnic, tudi Knjižnica Radlje ob Dravi že vseskozi sodeluje z institucijami v svojem lokalnem okolju, ponuja različne vsebine in dejavnosti za različne starostne skupine, vendar mora to izvajati bolj načrtno, ciljno in trajno. Naš cilj je, da vsak osnovnošolec v občinah, kjer delujemo, vsaj enkrat letno obišče splošno knjižnico in pridobi koristne informacije ter pozitivno izkušnjo.

Po vzoru nacionalnega projekta Rastem s knjigo, ki v splošnih knjižnicah poteka že dvajset let, smo oblikovali dve novi bibliopedagoški uri. Pri zasnovi smo izhajali iz projekta Pot knjige ter uporabili ideje in gradiva s strokovnih izobraževanj. Program smo pripravili s sodelovanjem in podporo Javne agencije za knjigo RS.

Vsebini sta prilagojeni starostnim skupinam:

• za četrtošolce smo pripravili uro z naslovom Pot knjige,
• za petošolce pa uro z naslovom Skrivnost izginulih črk.

Načrtovanje bibliopedagoških ur

Pri načrtovanju vsebin smo želeli pripraviti privlačno in zabavno uro, s katero učencem predstavimo knjižnico kot prostor za druženje, spoznavanje gradiv (elektronskih, zvočnih in video vsebin) ter jih navdušimo za počitniške bralne projekte.

Pri načrtovanju izvedbe smo bili pozorni predvsem na čas in dostopnost za posamezne razrede, kajti želimo, da učenci pridejo v prostore splošne knjižnice. Odločili smo se, da ure izvajamo v dopoldanskem času v lokalnih enotah in šolam prihranimo logistične težave (termini, prevozi). Kjer prostori ne zadoščajo, se povežemo z občino ali društvi, da nam zagotovijo vso potrebno opremo.

Pri načrtovanju obiska bibliopedagoških ur smo se povezali s šolskimi knjižničarji, ki so postali zanesljiva in nepogrešljiva vez med splošno knjižnico ter osnovnimi šolami v našem lokalnem okolju. Pri načrtovanju obiska je pomembno, da se natančen urnik izvedbe posreduje šolskim knjižničarjem in naprej učiteljem vsaj mesec dni pred izvedbo, da ga lahko uskladijo s šolskimi urniki. Izvedbo ur načrtujemo vsako leto v mesecu aprilu.

Vsebinska zasnova ure: Pot knjige (4. razred)

Bibliopedagoško uro smo zasnovali prilagodljivo in traja od 45 do 60 minut. V uvodnem delu učenci spoznajo mladinski oddelek, kotičke za domače branje in bralno značko ter čitalnico. Obnovimo pravila vedenja in uporabe knjižnice.

V osrednjem delu ure obravnavamo knjigo Žige X Gombača in Davida Krančana Pot knjige: od avtorja do bralca. Knjiga, zapisana v obliki stripa, vsebuje vse ključne podatke o nastanku knjige, sodelujočih poklicih, vrstah knjižnic, knjigarn in pomenu branja. Vključuje pa tudi poglavja o elektronskih in zvočnih knjigah ter filmih, kjer smo prepoznali možnosti za predstavitev raznolikosti gradiv knjižnice: vključili predstavitev COBISS Ele pri spoznavanju elektronskih knjig, Audibook-a pri zvočnem gradivu in Baze slovenskih filmov. Knjigo smo skupaj pregledali, preberali ter preizkusili vse omenjene medije. Vsebine ustrezajo različnim ciljem učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (medijska pismenost, različne vrste gradiv, književnost).

V zaključnem delu učenci rešujejo delovne liste Javne agencije za knjigo, ki se nanašajo na vsebine knjige. Zabavne naloge rešimo skupaj, s tem ponovimo in utrdimo pridobljene informacije. V sodelovanju z Javno agencijo za knjigo smo v okviru projekta Pot knjige pridobili pripravljena gradiva za osnovne šole. Uporabili smo tiskane izvode knjig Pot knjige: Od avtorja do bralca in Pot knjige: Skrivnost izginulih črk, pripadajoče plakate ter delovne liste z zabavnimi nalogami. Gradiva smo ob koncu razdelili med posamezne razrede.

Slika 1: Izvedba bibliopedagoške ure v krajevni knjižnici v Ribnici na Pohorju (foto: arhiv knjižnice)

Vsebinska zasnova ure: Skrivnost izginulih črk (5. razred)

Bibliopedagoško uro smo zasnovali prilagodljivo in traja od 45 do 60 minut. Uvod je namenjen vodenemu ogledu knjižnice, obnovitvi pravil obnašanja in predstavitvi pestre ponudbe knjižničnih storitev. V osrednjem delu ure ponovimo vsebine iz četrtega razreda.

Glavni pripomoček pri tej uri pa je knjiga z naslovom Pot knjige: Skrivnost izginulih črk, avtorja Žige X Gombača in ilustratorja Davida Krančana. Poučna zgodba v obliki stripa sporoča, kako pomembne so črke, knjige in branje ter kaj bi se zgodilo, če bi izginile. Na preprost, šaljiv način sporočanja z dodanimi gesli o branju nam omogoča interaktivno branje skupaj z učenci. Branje stripov je pri učencih zelo priljubljeno in tako tudi pri tej uri spodbudimo učence, da sami glasno preberejo posamezne razdelke in tako aktivno sodelujejo. Vsebina stripa je preprosta, zabavna in omogoča veliko možnosti za nadaljnje pogovore.

Po pogovoru o prebranem in pomenu branja se učenci razdelijo v skupine. V skupinah tekmujejo v kvizu, katerega tematika se nanaša na poznavanje pravljic, pripovedk in knjig, ki so jih spoznali do sedaj. Vprašanja kviza so zastavljena po težavnosti od enostavnejših do zahtevnejših.

Med enostavna vprašanja spadata primera: V povedi manjka knjižni junak, kateri? Stekleni čeveljček je izgubila ________.

Ali: V povedi manjka knjižni junak, kateri? __________ se je zbodla na vretenu.

Pogosto so dodane tudi sličice knjižnih junakov. Sledijo bolj zahtevna vprašanja, kot so: Kako je ime črnemu psu iz priljubljene mladinske knjige in po njej posnetega filma, katere avtor je Vitan Mal? ali Kdo je avtor knjig Kolesar naj bo, Košarkar naj bo, Ranta vrača udarec in številnih drugih? ali Kdo je avtorica knjig o Anici?. Dinamika kviza je zelo razgibana. Vprašanja so prikazana na projekciji, učenci odgovore beležijo na magnetne tablice, tako je poleg znanja ključno tudi natančno branje vprašanj, tiho posvetovanje v skupinah in hitrost beleženja odgovorov. Pomembno je, da se uvodoma jasno opredelijo pravila in se poudari, da igramo kviz za zabavo in ne za nagrade. Učence v skupine razdelijo učitelji, sami pa so člani komisije pri dodeljevanju točk. Zmagovalna skupina osvoji simbolna darila, prav tako učencem razdelimo gradiva Javne agencije za knjigo ter letake in kazalke (COBISS Ela, Audibook in Baza slovenskih filmov).

Slika 2: Izvedba bibliopedagoške ure v krajevni knjižnici na Muti (foto: arhiv knjižnice)

Izvajanje bibliopedagoških ur in statistika

Bibliopedagoške ure za četrti, peti in šesti razred izvajamo v osrednji knjižnici Radlje ob Dravi in v krajevnih knjižnicah (knjižnici Muta, knjižnici Vuzenica, knjižnici Podvelka, knjižnici Kapla in knjižnici Ribnica na Pohorju). Bibliopedagoške ure izvajamo vsako leto v mesecu aprilu, saj so se v tem terminu že uveljavile kot stalnica naših dejavnosti. Natančne termine določimo že mesec prej in jih posredujemo šolskim knjižničarjem, le-ti jih posredujejo učiteljem, ki termine uskladijo in potrdijo.

Z izvajanjem bibliopedagoških ur za četrtošolce smo pričeli aprila leta 2022. Odziv učiteljev je bil pozitiven, sprejeli so pobudo za sodelovanje in še več, želeli so, da vključimo tudi petošolce. Sprejeli smo izziv, vključili tudi petošolce, ter hkrati načrtovali novo obliko bibliopedagoške ure. Za petošolce smo jo prvič izvedli v aprilu 2023. Prav tako smo leta 2023 pričeli redno izvajati bibliopedagoško uro za šestošolce, ki pa se vsebinsko razlikuje in je v tem prispevku nismo podrobneje opisovali. Omenimo le to, da smo želeli uro za  šestošolce načrtovati skladno z učnimi načrti. Učiteljem smo predlagali tematiko Primoža Trubarja ali Franceta Prešerna, a so nas učitelji usmerili v sodobnejše avtorje in gradiva. Tako smo izbrali koroškega avtorja Primoža Suhodolčana in ugotovili, da s prikazom njegovega življenjepisa in številnih književnih del, ki so pogosto vključena v sezname za domača branja in bralne značke, lahko ustvarimo zelo zanimivo in poučno bibliopedagoško uro.

V Tabeli 1 je prikazan obisk bibliopedagoških ur v aprilu 2025 po posameznih osnovnih šolah in razredih. Zaradi prostorskih omejitev in kvalitetnejše izvedbe bibliopedagoške ure izvajamo za vsak oddelek posebej.

Tabela 1: Statistika obiska bibliopedagoških ur drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ v Knjižnici Radlje ob Dravi aprila 2025

Iz Slike 3 je razvidno, da so bile izvedene bibliopedagoške ure v letu 2022 v obsegu le 11 ur, kar ustreza temu, da smo jih izvajali le za učence četrtih razredov osnovne šole in izjemoma vključili učence petih razredov (Osnovna šola Brezno in Ribnica na Pohorju). Kasneje v letih 2023, 2024 in 2025 smo izvedli 27 ali 28 bibliopedagoških ur, prisotnih je bilo vsako leto več kot 400 učencev. Kar pomeni, da smo zajeli prav vse učence 4., 5. in 6. razredov na območju petih občin, kjer delujejo naša osrednja in krajevne knjižnice.

Slika 3: Izvedene bibliopedagoške ure za učence drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ v Knjižnici Radlje ob Dravi od leta 2022 do 2025

Pri teoretični pripravi bibliopedagoških ur nismo imeli težav. Pri praktični izvedbi, kjer se ure izvajajo na šestih različnih lokacijah, v sodelovanju s petimi različnimi osnovnimi šolami, petimi šolskimi knjižničarji in najmanj 28 učitelji pa smo se srečali z mnogimi izzivi. Pri usklajevanju terminov za posamezne oddelke moramo pričeti vsaj mesec ali več pred izvedbo, da smo pravočasno obveščeni, če se v šoli že izvajajo kakšne druge dejavnosti ter če so učitelji takrat na voljo. Ko so termini usklajeni, poteka vse po urniku, brez zamujanja ob skrbi šolskih knjižničarjev, ki pogosto prevzamejo vlogo drugega spremljevalca v večjih skupinah. Težave, če se pojavijo so najpogosteje tehnične narave, ker pri urah uporabljamo računalnik in projekcijo na platno ali večje TV ekrane ter internetno povezavo. Pri izvedbi na šestih lokacijah smo se že srečali s tehničnimi izzivi (slaba internetna povezava, premočna ali preslaba osvetlitev dvoran), ki pa jih rešujemo s predpripravo in lastno opremo (projektorji, mobilni podatki). Te in podobne izkušnje so nas naučile, da se pravočasno pripravimo, preverimo prostore, računalnike ter projektorje in smo vedno pripravljeni na nove izzive.

Zaključek

Vsako leto, ob začetku šolskega leta, v Knjižnici Radlje ob Dravi pričnemo s koordinacijskim sestankom, kjer se zberemo predstavniki splošne knjižnice, vodstvo ter knjižničarji vseh petih lokalnih osnovnih šol. Naše srečanje je namenjeno evalvaciji preteklih projektov in načrtovanju novih dejavnosti, od časovnih terminov do vsebinskih izboljšav.

Šolski knjižničarji so naša ključna vez z učenci, saj nas druži isto poslanstvo – širjenje bralne kulture. S skupnimi močmi spodbujamo in motiviramo mlade za obisk obeh tipov knjižnic, zagotavljamo gradivo za domače branje in bralno značko ter krepimo bralne navade v prostem času in med počitnicami.

Učinki bibliopedagoških ur presegajo zgolj enkratni obisk knjižnice z razredom, njihovi rezultati so večplastni in dolgoročni. Opaziti je mogoče povečan obisk osnovnošolcev, ki naše prostore vse pogosteje uporabljajo za druženje, hkrati pa pri nas iščejo tehnično pomoč pri nameščanju aplikacij, urejanju gesel ter izposoji tiskanega, elektronskega in zvočnega gradiva. Ob teh srečanjih k aktivnemu sodelovanju spodbujamo tudi učitelje, da učence usmerjajo k raziskovanju v splošni knjižnici. Povratne informacije kažejo, da tako šolski knjižničarji kot učitelji v pouk pogosteje vključujejo uporabo e-virov in skupaj z učenci raziskujejo po katalogu COBISS.

Posebej dragoceni so osebni primeri, ko lahko posamezniku z našimi vsebinami bistveno olajšamo učenje. Takšna je zgodba učenke z močno oslabljenim vidom, ki jo je k nam napotila šolska knjižničarka. Deklica je redno prihajala v knjižnico, kjer smo ji pomagali pri izbiri in izposoji elektronskih knjig za njeno tablico, kar ji je omogočilo dostop do literature, primerne njeni starosti. Prav tako učitelji k nam pogosto napotijo ali pospremijo učence tujce. Zanje sta uporaba elektronskih in zvočnih knjig neprecenljivi, saj jim ne olajšata le učenja, temveč tudi izgovorjavo in hitrejše usvajanje slovenskega jezika.

Pri sodelovanju z drugimi deležniki, kot sta osnovna šola in šolska knjižnica je zelo pomembno medsebojno spoštovanje, upoštevanje mnenj, omejitev in zadržkov druge strani. Ker učitelji in šolski knjižničarji delujejo v skladu s cilji in prioritetami svoje šole, je ključnega pomena, da so bibliopedagoške ure vsebinsko relevantne in strokovno izvedene, kar omogoča dolgoročno ohranjanje sodelovanja.

V prihodnje si želimo nadaljevati z izvajanjem bibliopedagoških ur, jih po potrebi še dopolnjevati in jih načrtno izvajati tudi v preostalih razredih osnovne šole ter tudi v razredih šole s prilagojenim programom. V veliko pomoč so nam izkušnje, ki jih pridobimo na različnih izobraževanjih in predstavitvah dobrih praks, ki zelo pripomorejo k inovativnosti in uvajanju novih dejavnosti v splošnih knjižnicah.

S sistematičnim in partnerskim pristopom nam je uspelo ne le ustaviti trend upadanja obiska, temveč ga obrniti v pozitivno smer, s čimer aktivno prispevamo k reševanju izzivov bralne pismenosti, na katere opozarjajo tudi nacionalne raziskave.

Viri in literatura

Nolimal, F. (2024). Spremljanje in spodbujanje razvoja bralne pismenosti in bralne kulture osnovnošolcev.  V Bralna pismenost na razredni stopnji : Konferenca učiteljic in učiteljev razrednega pouka. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/koledar/konferenca-za-ucitelje-in-uciteljice-razrednega-pouka/

Splošna knjižnica Radlje ob Dravi. (2024). Strateški načrt knjižnice Radlje ob Dravi 2025-2029.

Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.