Izbrani vidiki domoznanske dejavnosti Knjižnice Brežice

Izvleček: V tem prispevku jedrnat opis domoznanske zbirke Knjižnice Brežice nadgrajujemo s predstavitvijo izbranih vidikov knjižnične domoznanske dejavnosti v letih 2015–2019. Osredotočili smo se na tiste, ki so povezani s prezentacijo in popularizacijo domoznanske zbirke med šolajočo mladino (osnovnošolci, srednješolci in študenti). V tem primeru smo upoštevali vse dogodke, izobraževanja, razstave in spletne objave, ki se vsaj posredno navezujejo na domoznansko zbirko. Izbrano časovno obdobje omogoča oblikovanje vtisa o obsegu, kontinuiranosti in inovativnosti ter o uspešnosti domoznanske dejavnosti Knjižnice Brežice. Podatke, prikazane v grafikonih, smo črpali iz internih poročil o posameznih dejavnostih in so prvikrat analizirani ter predstavljeni v primerjalnem kontekstu. Pregled poročil o izvedenih dejavnostih je pokazal, da ima Knjižnica Brežice razvito domoznansko dejavnost, ki jo izgrajuje na osnovi lastne domoznanske zbirke in sodelovanja z lokalnim okoljem. Zbrani podatki nam sporočajo, da število domoznanskih dogodkov, ki jih knjižnica namenja šolajoči mladini in odraslim, ustreza odstotnemu deležu prvih in drugih v njeni članski strukturi. Z domoznanskimi vsebinami in z domoznansko zbirko se uporabniki knjižnice srečujejo v najrazličnejših kontekstih; šolajoča mladina skoraj v celoti prek ustaljenega sodelovanja knjižnice z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami v obliki bibliopedagoških ur.

Ključne besede: domoznanska dejavnost, domoznanska zbirka, bibliopedagoška dejavnost, šolajoča mladina, Knjižnica Brežice.

Uvod
Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da splošni knjižnici domoznanska dejavnost ponuja številne možnosti, kako se uveljaviti kot gradnik in središče lokalne skupnosti. K aktivnemu delovanju, prepoznavnosti in ne nazadnje uspehu te dejavnosti lahko znatno pripomorejo domoznanski projekti, samostojni ali v sodelovanju s podobnimi ustanovami (Bon in Sedar, 2018), a tudi druge oblike partnerstev in sodelovanja, s katerimi se vsebina knjižnične domoznanske zbirke hkrati predstavlja, razvija in dopolnjuje. Partnerstvo in sodelovanje (Denton, 2015) sta osnova tudi za gradnjo domoznanske zbirke, med drugim sodelovanje z drugimi ustanovami pomembno olajša kadrovsko in časovno stisko, ki marsikje spremlja domoznansko dejavnost. Drugi kazalnik uspešnosti je način predstavitve zbirke, ki se povečuje s strokovnim sodelovanjem in povezovanjem s sorodnimi zavodi. Med plodnejšimi, nedvomno pa najpogostejšimi oblikami sodelovanja med knjižnico in preostalimi lokalnimi ustanovami so vodeni ogledi knjižnice za šolajočo mladino (praviloma za osnovnošolce in srednješolce, redkeje za študente) s spremljajočimi bibliopedagoškimi vsebinami, ki jih moramo zajemati iz bogastva domoznanske zbirke. Le pritrdimo lahko spoznanjem Košič Humar (2018, str. 55), da je poleg predstavitve knjižnice na ravni seznanjanja z načeli delovanja treba upoštevati tudi vidik uporabnikovih potreb in interesov; v primeru šolajoče mladine se opirati zlasti na metode aktivnega in izkustvenega pouka. Poleg tega, da pri ogledih udeležence dejavno vključujemo in ob tem upoštevamo njihovo naravno radovednost, predznanje in šolski kurikulum. Pri vsem navedenem naj bo vodilo želja knjižnico »kar najbolj približati tako učencem kot šoli, utrditi in razširiti njihov učni proces, s svoje strani pa uresničevati poslanstvo ozaveščanja kulturne identitete, dolgoročno pa tudi pridobiti nove člane«.i
Glede na ta spoznanja v tem prispevku jedrnat opis domoznanske zbirke Knjižnice Brežice nadgrajujemo s predstavitvijo izbranih vidikov knjižnične domoznanske dejavnosti v letih 2015–2019 (zaradi okrnjenega delovanja knjižnice v epidemioloških razmerah je leto 2020 izvzeto). Osredotočili smo se na tiste, ki so povezani s prezentacijo in popularizacijo domoznanske zbirke med šolajočo mladino (osnovnošolci, srednješolci in študenti). V tem primeru smo upoštevali vse dogodke, izobraževanja, razstave in spletne objave, ki se vsaj posredno navezujejo na domoznansko zbirko. Izbrano časovno obdobje omogoča oblikovanje vtisa o obsegu, kontinuiranosti in inovativnosti ter o uspešnosti domoznanske dejavnosti Knjižnice Brežice. Podatke, prikazane v grafikonih, smo črpali iz internih poročil o posameznih dejavnostih in so prvikrat analizirani ter predstavljeni v primerjalnem kontekstu.

Domoznanska zbirka Knjižnice Brežice
Knjižnici Brežice, katere začetki segajo v leto 1880, je njena ustanoviteljica, Občina Brežice, določila opravljanje nalog osrednje občinske splošne knjižnice. Obsega matično ustanovo v Brežicah in dve kolekciji premičnih zbirk – v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki in Osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah. Poleg tega Knjižnica Brežice od leta 2012 opravlja naloge matične knjižnice Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, katere študijski program se izvaja v Brežicah. Za občane (teh je nekaj več kot 24.000) in uporabnike oziroma člane (teh je bilo v letu 2019 nekaj manj kot 4.300, od teh 36 odstotkov starih do 15 let) Knjižnica Brežice pomeni pomembno javno ustanovo za zadovoljevanje kulturnih, izobraževalnih in informacijskih potreb, na katere skuša po najboljših močeh odgovarjati devet strokovnih delavcev (Knjižnica Brežice, 2020, str. 22–23).
Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice; v Knjižnici Brežice je razglašena za nič manj kot »srce knjižnice«, čeprav je formalno le del strokovnega oddelka knjižnice. V prid temu govori dejstvo, da je prav prek domoznanskega gradiva, ki govori o družbenem, gospodarskem in kulturnem utripu na območju občine Brežice v preteklosti in danes, knjižnica najtesneje povezana z lokalnim okoljem (Novljan, 2005, str. 31). Z domoznansko zbirko in dejavnostjo knjižnica dokumentira in predstavlja pretekle dosežke in aktualni življenjski utrip skupnosti ter tako ohranja in krepi identiteto lokalnega prostora. Knjižnica Brežice osnovno domoznansko dejavnost dopolnjuje s številnimi aktivnostmi (domoznanskimi razstavami, predavanji, prireditvami in objavami na spletu in v tiskanih medijih), namenjenimi predstavitvi in pospeševanju uporabe domoznanskega gradiva.
Knjižnica Brežice domoznansko dejavnost goji že desetletja. Temelje domoznanski dejavnosti je z izrezovanjem časopisnih člankov postavila Savica Zorko, prva upraviteljica leta 1946 ustanovljene Ljudske knjižnice (predalnik s članki, ki stoji v Dvorani Savice Zorko, so knjižničarji hudomušno poimenovali »brežiški Google«). Domoznanska zbirka je bila vzpostavljena leta 1994 kot del knjižnice z enim prostorom. Šest let zatem se je zbirka preselila v skupni prostor uprave knjižnice. Leta 2006, ob 60. obletnici nastanka knjižnice in njeni širitvi v novozgrajeni prizidek, je domoznanska zbirka postala del strokovnega oddelka in prvič dobila lasten prostor. Tega so deset let pozneje celovito prenovili, s čimer je bilo omogočeno ustrezno hranjenje domoznanskega gradiva in primerno delovno okolje (Knjižnica Brežice, b. d.).
Ob vstopu v knjižnico uporabnike nagovori oglasna deska, poimenovana Pridih brežiškega v medijih. Predstavitveni zaslon na strokovnem oddelku z domoznanskimi vsebinami, zgodbami in novicami usmerja korak v prostore domoznanske zbirke. V pripadajoči domoznanski vitrini so v obliki priložnostnih domoznanskih razstav jedrnato predstavljene izbrane osebnosti, zaznamovani različni dogodki ter izpostavljeni domoznansko gradivo, lokalni avtorji in društva. Domoznanske vsebine, razvrščene v tematske rubrike, so prisotne tudi na knjižnični spletni strani, profilu na Facebooku in kanalu YouTube, s čimer so najširšemu krogu uporabnikov knjižnice predstavljene lokalna zgodovina, tradicija in kreativnost. Obenem Knjižnica Brežice z objavami na javno dostopnih spletnih portalih (Kamra, Album Slovenije in Posavci.si) ustvarja digitalizirano kroniko preteklosti in sedanjosti občine Brežice. Na tem mestu je treba omeniti še skrbno urejeno zbirko skeniranih ali s spleta naloženih člankov o dogajanju v lokalni skupnosti z vidika krajev, osebnosti, ustanov in dejavnosti, ki pomeni odlično izhodišče za raziskovanje lokalnih tem.

Predstavitev izbranih področij domoznanske dejavnosti Knjižnice Brežice v obdobju 2015–2019
Za učence osmih osnovnih šol občine Brežice so bile v obravnavanem petletju izvedene naslednje redne dejavnosti, pri čemer je bila osrednja tema domoznanska zbirka ali je bila ta vsaj predstavljena: Pravljična urica z ogledom knjižnice, Knjižna in knjižnična vzgoja, Rastem s knjigo, Rastem z e-viri, Zakladi domačega kraja in Delavnice v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine. Medtem so bile srednješolcem z Gimnazije Brežice ter Ekonomske in trgovske šole Brežice namenjene naslednje dejavnosti, ki tako ali drugače vključujejo domoznansko zbirko: Domoznanska zbirka, Maks Pleteršnik in domoznanska zbirka, Jože Toporišič in domoznanska zbirka, Rastem s knjigo, Rastemo e-viri, E-viri in Informacijsko opismenjevanje. Študenti Fakultete za turizem so se z domoznansko zbirko srečali v okviru Uvajalnega dne, ko jim je bilo predstavljeno delovanje Knjižnice Fakultete za turizem in Knjižnice Brežice, študenti Višje strokovne šole Brežice pa zgolj posredno prek dejavnosti Informacijsko opismenjevanje oziroma Rastemo z e-viri.
Uvodoma posvetimo pozornost številu domoznanskih prireditev, tj. dogodkov, ki jih je Knjižnica Brežice priredila posebej za šolajočo mladino in v katerih je bilo na kakršen koli način (prek avtorja ali vsebine knjižničnega gradiva) zastopana domoznanska zbirka. S slike 1 je razvidno, da je bilo njihovo število v prvih dveh letih (2015 in 2016) večje kot za odrasle. V letu 2018 je bilo enako število organiziranih dogodkov za obe starostni kategoriji. Razmerje med številom domoznanskih dogodkov za šolajočo mladino in odrasle je toliko bolj na strani prvih, če upoštevamo statistični delež šolajočih mladih v celotni populaciji, a je obenem v skladu z odstotnim deležem šolajočih mladih med člani knjižnice (56 odstotkov v letu 2019) (Knjižnica Brežice, 2020, str. 14). V zvezi s tem je mogoče ugotoviti še, da je število domoznanskih dogodkov obeh vrst, predvsem v zadnjih dveh letih, dokaj stabilno, čeprav za mladino bolj kot za odrasle; vzrok za to je verjetno v dejstvu, da gre pri dogodkih za šolajočo mladino v prevladujočem številu za stalne oblike sodelovanja knjižnice z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami.

O trudu, vloženem v promocijo domoznanske dejavnosti Knjižnice Brežice in s tem tudi njene domoznanske zbirke, govori tudi slika 2. Ta prikazuje vključenost domoznanskih vsebin v prireditve, ki so se v letih 2015–2019 odvijale v knjižnici. To je skupaj 322 dogodkov (od teh 183 namenjenih izključno šolajoči mladini), na katerih so bile domoznanske vsebine tako ali drugače zastopane. Od navedenega števila prireditev jih je bilo nekaj manj kot polovica (48 odstotkov oziroma 155) takšnih, da je bila pri obravnavi osnovne teme predstavljena tudi knjižnična domoznanska zbirka. Dobra petina prireditev (22 odstotkov oziroma 70) je bila namenjena predstavitvi lokalnega avtorja ali institucije. Preostala slaba tretjina (30 odstotkov oziroma 97) obravnavanih prireditev je bila v celoti posvečena predstavitvi določene domoznanske vsebine in/ali domoznanske zbirke.

Še bolj povedni so podatki, prikazani na sliki 3, in sicer o številu osnovnošolcev, ki jim je bila v obravnavanem petletju predstavljena domoznanska zbirka Knjižnice Brežice v sklopu bibliopedagoških dejavnosti. Domoznansko zbirko so lahko spoznavali prek dejavnosti, ki je temeljila na sami zbirki, ali jim je bila med dejavnostjo zbirka zgolj predstavljena. Upoštevajoč dejstvo, da se je v osnovnih šolah z območja občine Brežice v šolskem letu 2018/2019 izobraževalo nekaj manj kot 2.000 učencev (Statistični urad Republike Slovenije, b. d.), opazimo velik, skoraj tretjinski delež otrok bodisi posredno bodisi neposredno seznanjenih s knjižnično domoznansko zbirko.

Glede števila dijakov brežiških srednjih šol, vključenih v bibliopedagoške dejavnosti Knjižnice Brežice, izstopata leti 2015 in 2016, ko so bili brežiški dijaki v nadpovprečnem številu seznanjeni z domoznansko zbirko. Še posebej presega povprečje leto 2015, tako po številu dijakov kot po tem, da se je velika večina dijakov udeležila bibliopedagoške dejavnosti, katere vsebina je v celoti izhajala iz domoznanske zbirke. To je bilo predvsem zaradi Toporišičevega leta (11. 10. 2015–11. 10. 2016), leta poklona vodilnemu slovenskemu jezikoslovcu druge polovice 20. stoletja, akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču, rojenemu na Mostecu pri Brežicah, in spomina nanj. V zvezi s tem je Knjižnica Brežice organizirala veliko dogodkov, v katere so bili kot izvajalci ali vsaj kot občinstvo vključeni brežiški dijaki, od teh večinoma domači gimnazijci. K visokim številkam je prispevalo tudi odprtje prenovljenih prostorov domoznanske zbirke v letu 2016, ki od tedaj omogočajo sprejem večjih skupin obiskovalcev.

Študenti Fakultete za turizem in Višje strokovne šole kot ena od treh obravnavanih kategorij šolajoče mladine se vsaj enkrat med študijem srečajo z domoznansko zbirko Knjižnice Brežice. Vendar je to srečanje pri prvih bežno, pri drugih pa ne več kot posredno. V primeru Fakultete za turizem k poglobitvi sodelovanja s Knjižnico Brežice na osnovi njene domoznanske zbirke kliče usmeritev fakultete, da njeni raziskovalci med drugim raziskujejo dediščino posameznih destinacij in svetujejo, kako znamenitosti nekega kraja – v Brežicah bi to lahko bila arhitektura knjižnične stavbe, uvrščena na portal najlepših evropskih knjižnic – vključiti v turistično ponudbo (Univerza v Mariboru, 2019).
Petrovič in Peperko Golob (2016) ugotavljata, da je velika pomanjkljivost pri delu domoznancev, da se ob načrtnem zbiranju in obdelavi ter digitalizaciji gradiva (pre)malo razmišlja o promociji domoznanskih vsebin. Vseprisotnost digitalnih medijev naravnost zahteva, da promocija domoznanske zbirke Knjižnice Brežice ne poteka le prek bolj ali manj domoznansko obarvanih dogodkov za mladino in odrasle ter bibliopedagoških ur, ampak tudi po spletu. Knjižnica Brežice načrtno skrbi, da vsebine domoznanske zbirke z oblikovanjem digitalnih zbirk in s sprotnimi promocijskimi akcijami na najbolj priljubljenem družabnem omrežju po eni strani izpostavi in pritegne zanimanje širše javnosti, po drugi pa dela vsebine široko dostopne. Tako se že veliko let na knjižnični spletni strani in njenem profilu na Facebooku objavljajo tematske domoznanske rubrike, vztrajno pa raste tudi število domoznanskih zgodb na portalu Kamra (slika 5).

Sklep
Pregled poročil o izvedenih dejavnostih je pokazal, da ima Knjižnica Brežice razvito domoznansko dejavnost, ki jo izgrajuje na osnovi lastne domoznanske zbirke in sodelovanja z lokalnim okoljem. Zbrani podatki nam sporočajo, da število domoznanskih dogodkov, ki jih knjižnica nameni šolajoči mladini in odraslim, ustreza odstotnemu deležu prvih in drugih v njeni članski strukturi. Z domoznanskimi vsebinami in z domoznansko zbirko se uporabniki knjižnice srečujejo v najrazličnejših kontekstih; šolajoča mladina skoraj v celoti prek ustaljenega sodelovanja knjižnice z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami v obliki bibliopedagoških ur.

V prvih dveh letih obravnavanega obdobja 2015–2019 je bil zaznan največji obisk osnovnošolcev in dijakov v knjižnici,  pri čemer so se seznanili tudi z domoznanskimi vsebinami. Vzrok za to so bili predvsem številni dogodki in dejavnosti v okviru Toporišičevega leta, kar kaže na pomen tovrstnih dogodkov za popularizacijo domoznanstva. Ne glede na to spoznanje še naprej velja, da se ozaveščenost prebivalcev o lokalni knjižnici in njeni domoznanski dejavnosti prvenstveno gradi po poti majhnih, a vztrajnih korakov ter s pozornim sledenjem potrebam obstoječih in potencialnih uporabnikov knjižnice.

Viri in literatura

Bon, M. in Sedar, K. (2018). Domoznanski projekti – uspeh sinergijskega sodelovanja in gradniki lokalne skupnosti. V T. Miško, G. Hudolin in E. Marolt (ur.), Domoznanstvo v lokalni skupnosti: prostor sinergije in sodelovanja: 5. festival domoznanstva (str. 12–27). Mestna knjižnica Ljubljana.

Denton, T. (2015). Partnerships: a successful strategy for libraries [Prispevek na konferenci]. IFLA WLIC 2015, Cape Town, South Africa. http://library.ifla.org/1202/1/076-denton-en.pdf

Knjižnica Brežice. (2015). Poročila o opravljenem delu. Interno gradivo Knjižnice Brežice.

Knjižnica Brežice. (2016). Poročila o opravljenem delu. Interno gradivo Knjižnice Brežice.

Knjižnica Brežice. (2017). Poročila o opravljenem delu. Interno gradivo Knjižnice Brežice.

Knjižnica Brežice. (2018). Poročila o opravljenem delu. Interno gradivo Knjižnice Brežice.

Knjižnica Brežice. (2019). Poročila o opravljenem delu. Interno gradivo Knjižnice Brežice.

Knjižnica Brežice. (2020). Letno poročilo Knjižnice Brežice za leto 2019. http://www.knjiznica-brezice.si/letna-porocila.html?file=tl_files/RazniDokumenti/Poslovna%20porocila/Letno%20porocilo%20Knjiznice%20Brezice%20za%20leto%202019.pdf

Knjižnica Brežice. (b. d.). Obujanje spominov v sedanjem utripu. http://www.knjiznica-brezice.si/id-70-let-knjiznice-brezice.html

Košič Humar, K. (2018). Povezovanje med knjižnico in šolajočo mladino. Ogledi knjižnice in dragocenega domoznanskega gradiva kot utrditev in širjenje učnega procesa ter ozaveščanje kulturne identitete znotraj živega okolja knjižnice. V T. Miško, G. Hudolin in E. Marolt (ur.), Domoznanstvo v lokalni skupnosti: prostor sinergije in sodelovanja: 5. festival domoznanstva (str. 55–68). Mestna knjižnica Ljubljana.

Novljan, S. (2005). Domoznanska zbirka: neizkoriščene možnosti? Knjižnica, 49(3), 7–37.

Petrovič, M. in Peperko Golob, D. (2016). Domoznanec – strokovnjak ali zanesenjak? Local studies librarian – an expert or an enthusiast? [Izvleček prispevka na posvetovanju]. Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije »Upravljanje znanja v knjižnicah«, Maribor. http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/2013/izvlecek_peperko2016.pdf

Statistični urad Republike Slovenije. (b. d.). Občina Brežice. https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/14

Univerza v Mariboru. (2019). Varni z znanostjo – Evropska noč raziskovalcev 2019. https://www.um.si/projekti/%C4%8Clove%C5%A1ki%20viri%20v%20raziskovanju/Strani/Zabavno-raziskovanje—pridru%C5%BEen-dogodek-panevropski-No%C4%8Di-raziskovalcev-2016.aspx