Izbor pravljic za krepitev veščin spoprijemanja s strahom pri otrocih

Izvleček
V prispevku je predstavljen pomen branja pravljic za otrokov razvoj, s poudarkom na razvoju čustvene inteligence otroka. Med pomembne elemente čustvene inteligence sodi sposobnost za uravnavanje čustev. Branje pravljic lahko otroku pomaga tudi pri spoprijemanju s strahom v različnih življenjskih okoliščinah. Avtorica je pripravila priporočilni seznam kakovostne otroške literature s kratkim opisom vsebine del, ki obravnavajo doživljanje ter spoprijemanje s strahom v različnih situacijah. Seznam je lahko v pomoč staršem, pedagoškim delavcem in knjižničarjem pri izbiri literature za otroke.

Ključne besede: branje, knjižnica, otroci, pravljice, čustva, strah, priporočilni seznami

Uvod
Branje pravljic zelo spodbudno vpliva na otrokov razvoj, zato je zelo pomembno, da starši in vzgojitelji temu posvečajo veliko pozornosti. Branje krepi njegove čustvene, jezikovne in miselne sposobnosti, pomaga mu razvijati občutek za empatijo, spodbuja njegovo socialno in estetsko inteligenco, prispeva k oblikovanju občutka za moralnost ter trajno zaznamuje njegov odnos do knjige oz. literature (več o pomenu branja pravljic za razvoj otrok v naslednjih raziskavah: Baker, 2013; Betawi, 2015; Fekonja-Peklaj, Marjanovič-Umek in Sočan, 2015; Ganc, 2017; Mar, Oatley in Peterson, 2009; Ostrosky, Mouzourou, Dorsey, Favazza in Leboeuf, 2015; Thompson, 2011). Številne raziskave v zadnjih desetletjih so potrdile povezavo med branjem pravljic v otroštvu, razvojem različnih dimenzij otrokove inteligence in tudi dolgoročnimi akademskimi uspehi (Scarborough in Dobrich, 1994; Sénéchal in LeFevre, 2002). Za zelo pronicljiv se je izkazal izrek, ki ga pripisujejo Albertu Einsteinu: “Če želite, da bodo vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bodo še bolj inteligentni, jim berite še več pravljic.” Pozitivni učinki branja v zgodnjem otroškem obdobju so lahko trajni oz. vseživljenjski (Kalb in van Ours, 2014). Zato lahko rečemo, da velja branje otroku za eno izmed najboljših naložb za prihodnost otroka, saj bo na različnih področjih vplivala na kakovost njegovega življenja.

Branje pa ne prinaša le številnih dolgoročnih koristi, temveč na otroke že samo po sebi deluje očarljivo. Ker jim branje pravljic odpira različna obzorja in jim hkrati zagotavlja bližino staršev, je razumljivo, da bi otroci nekatere zgodbe poslušali vedno znova in znova (Arnold in Colburn, 2005). Pokazalo se je, da se otrokom ob večkratnem branju začne postavljati več vprašanj in poraja več interpretacij zgodbe, kakor to velja za prvo branje (Graham Doyle in Bramwell, 2006). Branje je tudi čas povezanosti med staršem in otrokom, priložnost za stik in aktivnost, ki pripomore k razvijanju varne navezanosti otroka na starša (Bus in van IJzendoorn, 1992; Ganc, 2017; Vandermaas-Peeler, Nelson, Bumpass in Sassine, 2009).

Branje pravljic, razvoj čustvene inteligence in spoprijemanje s strahom pri otrocih
Zgodnje otroštvo je tudi čas, ki zelo zaznamuje razvoj otrokove čustvene inteligence ter sposobnost za regulacijo različnih čustev. Pravljice pogosto vsebujejo pomembne življenjske lekcije in moralne vrednote. Skozi zgodbe se otroci učijo o poštenosti, prijateljstvu, sočutju, pogumu in drugih vrednotah. To jim pomaga razvijati moralni kompas in krepiti čustveno inteligenco ter sposobnost empatije. Zato branje kakovostne literature in otrokovo vživljanje v doživljanje junakov pravljic lahko zelo veliko pripomore tudi k zmožnosti za regulacijo čustev (Sullivan in Strang, 2002). Čustvena inteligenca, ki se razvija vse od rojstva, vključuje sposobnost prepoznavanja, razumevanja in uporabe čustev ter prilagajanje čustev za čustveni in mentalni razvoj posameznika (Ulutaş in Ömeroğlu, 2007). Pogosto se otroci lažje pogovarjajo in izražajo o čustvih preko identifikacije s pravljičnimi junaki, kakor pa takrat, ko jih čustva neposredno preplavijo. Otroci lahko preko identifikacije z liki pravljic že zelo zgodaj krepijo sposobnost lastne regulacije čustev, podobno kot se tega učijo ob svojih starših (Rothbart, Sheese, Rueda in Posner, 2011).

Eno izmed čustev, s katerim se v različnih situacijah občasno srečujejo vsi otroci, je strah. Prebiranje zgodb, ki obravnavajo tematiko strahu, zato lahko otroku pomaga razvijati veščine spoprijemanja s tem čustvom. Otroci doživljajo strah pred določenimi situacijami, osebami, izzivi ali nalogami, kar jim lahko povzroča večjo stisko in potrebujejo pomoč pri krepitvi sposobnosti za spoprijemanje s strahom. Tega se učijo tudi s pomočjo identifikacije z junaki, ki se v pravljicah spopadajo s podobnimi čustvenimi izzivi. Branje pravljic, ki se tematsko dotikajo spoprijemanja z doživljanjem strahu, predstavlja tudi priložnost za pogovor med staršem in otrokom po metodi tako imenovanega dialoškega branja (Morgan in Meier, 2008).

Pomembno je izbrati ustrezne pravljice za otrokovo starostno skupino in zanimanje. S tem še bolj spodbudimo otrokov razvoj in mu pomagamo razrešiti določeno težavo ter hkrati spodbujamo branje. Otroci, ki se skozi prebiranje različnih zgodb spoznavajo z izkušnjami junakov pri spoprijemanju s strahom, so na soočenje s strah vzbujajočimi situacijami lahko bolje pripravljeni in jih posledično doživijo kot manj neobvladljive ali celo travmatične. Branje zgodb pa ne deluje le preventivno, temveč lahko otrokom pomaga tudi pri predelovanju strahov in neprijetnih izkušenj, povezanih s strahom.

Priporočilni seznam knjig za otroke na temo strahu
Pripravila sem priporočilni seznam knjig, ki lahko otrokom pomagajo pri razvijanju sposobnosti za spoprijemanje s strahom v različnih življenjskih situacijah, ki bo predstavljen v nadaljevanju. Pregledala in prebrala sem dostopno otroško literaturo v Knjižnici Sevnica ter naredila izbor najbolj kakovostnih del. Pri določanju kakovosti knjig sem se poleg lastnih bibilopedagoških izkušenj pri delu v Knjižnici Sevnica oprla predvsem na priročnike za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki jih letno izdaja Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana. Vsa v seznam vključena dela so bila v priročnikih ocenjena z oceno zelo dobro, približno polovica izmed njih pa je prejela nagrado Zlata hruška.

Seznam knjig, obogaten s kratkim opisom vsebine del, je lahko v oporo knjižničarjem in pedagoškim delavcem (npr. vzgojitelji v vrtcih, učitelji, otroški psihologi …), ki delajo neposredno z otroki ali pa želijo pomagati staršem pri iskanju kakovostne literature v povezavi z obravnavano tematiko. Kratek opis vsebine sem dodala z namenom, da bi strokovni delavci in starši lažje prepoznali, katera dela vsebinsko in z vidika zahtevnosti najbolj ustrezajo posameznemu otroku ali skupini.

V Knjižnici Sevnica redno in kakovostno sodelujemo z občinskimi vrtci in šolami pri izvajanju različnih oblik bibliopedagoške dejavnosti. Spodaj navedeni seznam literature sem zato preko elektronske pošte poslala svetovalnim delavcem v vrtcih in šolah ter šolskim knjižničarjem in jih prosila, da seznam posredujejo zainteresiranim strokovnim delavcem ter staršem. Z objavo na portalu Knjižničarskih novic pa želim narediti seznam dostopen tudi zainteresirani javnosti v širšem slovenskem prostoru.

Na priporočilni seznam knjig, ki obravnavajo tematiko strahu, sem uvrstila naslednja dela:

Benas Berantas: Bavbav
Vranček Krakec se boji teme, saj je prepričan, da se v njej skriva bavbav. Strah premaguje tako, da povabi najboljšega prijatelja veverička Skokca, naj prespi pri njem, ali pa pusti prižgano luč in ponavlja izštevanke. Ob enem takih obiskov vranček zvečer ne more zaspati in začne tapkati žogo. Odbije se mu skozi odprto okno in oba je strah iti po njo v temo. Ko napoči jutro, pa žoge ne najdeta. Iščeta jo in se pri tem oddaljita od doma. Dan prehitro mine in nastopi tema. Še dobro, da srečata skovirja Sonceslava, ki ju pospremi domov. Med potjo jima zaupa, da se vsakdo česa boji, on, recimo, močne svetlobe. Strah ima velike oči in ko se z njim soočiš, ni več tako velik, Krakcu pojasni njegova mama.

Jana Bauer: Kako prestrašiti pošast
Oton Kobilica, strokovnjak za preganjanje pošasti, ima prijatelja Filipa Zajca, ki ga ustrahuje Edi Glista, sedaj pa se mu je naselila še pošast pod posteljo. Oton pouči Filipa, da obstajajo tri vrste pošasti – robate, zobate in kosmate. Z vsako vrsto se je potrebno soočiti na njej primeren način. Ugotovita, da Filipova pošast ne sodi v nobeno izmed teh treh skupin, zato poprosita za pomoč Gospoda Klopotca. Izkaže se, da Filipa straši Repatež. In kaj je razorožilo tega odurnega stvora? Škatlica, v kateri je bilo ogledalo. Ko Edi Glista vidi, s kakšno pošastjo sta opravila fanta, ga mine nadlegovanje Filipa Zajca.

Jan De Kinder: Se v gozdu bojiš, Veliki volk?
V tej pravljici se otroci poistovetijo s pogumnim volčjim otrokom, ki se skozi gozd prebija s prestrašenim očkom. Volkec se pogumno podaja v neznano in zaupa, da bo vse v redu. Bralci ob tem začutijo, da mali volkec nase ne prevzema očetovih strahov, se z njimi ne poistoveti, temveč njegove odzive prepoznava kot pretirane. V zaključku pravljice je lepo ovrednoteno, da strahovi odraslih običajno izvirajo iz preteklih izkušenj.

Sibylle Delacroix: Ptič na moji rami
Zgodba o prvošolki, ki boječe vstopa v novo okolje in ima težave z vzpostavljanjem prijateljstev. Ob vstopu v šolo ji na ramo sede nenavaden ptič, ki govori in deklica ga lahko razume. Opozarja jo na to, kako nevarno je vzpostavljati stike z drugimi. Ptič vse bolj raste in postaja nevzdržen, saj deklico popolnoma ohromi. Iz stiske jo reši sošolka Zoja, ki pristopi k njej in ji podari trakec. Z njim deklica zaveže ptiču kljun in se začne družiti s prijateljico. Ptič postaja vse manjši, dokler končno ne izgine. V zgodbi otroci spoznavajo moč negativnih misli in notranjih glasov, točka preloma pa je sočutni odziv prijateljice. Zgodba otroku pomaga pri spoprijemanju z lastnimi strahovi in krepi sposobnost vživljanja v druge.

Žiga X. Gombač: Skrivnosti mladih levov
Čeprav so levi kralji živali, pa se tudi mladi levi včasih jočejo in jih je strah. Bojijo se teme, strele in groma, samote ali pa grdih sanj. Kljub ostrim zobem in krempljem ali pretvarjanju, da so večji, kot so v resnici, si sami ne znajo pomagati. Kar pa vedno pomaga, je očkova šapa, njihova toplina in prijaznost. Svet je takoj lepši, pri njih se lahko pomirijo. In izvedo še eno skrivnost, da se tudi odrasli levi včasih česa bojijo.

Lisa Hyder: Če se bo dan končal
Dečka zelo vznemiri novica, da bo konec sveta. To mu je povedala prijateljica Fanny. Ob tem ga prevzema strah in tesnoba. Ker so poletne počitnice, pogreša učiteljico Anito, ki bi mu lahko razložila, zakaj bo konec sveta. Prodajalec igrač mu pove, da so dinozavri morda izginili z Zemlje zaradi meteorita. Razmišlja o meteoritih in o vseh stvareh, ki jih zaradi konca sveta ne bo mogel več doživeti: kako je biti smetar, videti bratca kako odrašča, izkusiti prvi poljub, kako ne bo več videl mamice. Toliko vprašanj, na katera nima odgovora vse dokler mamica ne sede zvečer na rob postelje in ga pomiri in odžene strah. Slikanica, ki pomirja otroške strahove, odraslim pa nazorno pokaže, da morajo biti obzirni pri tem, kaj in kako sporočajo otrokom.

Juan Kruz Igerabide: Jona in prestrašeni hladilnik
Triletni Jona se močno prestraši, ko ga mami za kratek čas pusti samega in skoči v bližnjo trgovino. Srce mu začne močno biti, tudi njegovi dlani se potita. Jona opazi, da se boji tudi hladilnik, ki se je v določenem trenutku zatresel. Gotovo se boji volka, ki bi mu pojedel vso hrano. Pravzaprav je volk gotovo že v hladilniku. Najprej bo pojedel vso hrano, nato pa še njega. Jona se skrije pod posteljo in si pokrije ušesa. Iz stiske ga reši mami, ki se vrne domov in dečku razloži in pokaže, zakaj se hladilnik občasno strese. Šele tedaj se Jonovo srce povsem umiri. Knjiga je napisana dvojezično (slovensko in špansko) ter oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.

Tatjana Kokalj: Koga se strah boji?
Zelo samozavesten je na začetku zgodbe strah Strahovski iz Strašjega, osebno(!), ki zase pravi, da je zagotovo največji strah na svetu. Uspešno je prestrašil že številne živali v bližnjem gozdu. Težava je nastala le takrat, kadar se je prestrašeni živali pridružil kakšen izmed prijateljev, takrat strah postane navadna reva in se prestrašeno umakne. Junakom pravljice se pridruži tudi polžek Tip tap, ki otroke uči, da si s pomočjo tapkanja (aplikacija priznane EFT tehnike) povrnejo pogum in ljubezen do sebe. Odličen preplet poezije in proze, zaradi dolžine je knjiga najprimernejša za otroke v prvi triadi osnovne šole.

Helena Kraljič: Strašni Karlo
Krokodilček Karlo je rad strašil druge živali, zato so se ga te bale in izogibale, krokodilček pa je postajal vse bolj osamljen, žalosten in jezen. Ko papigi Evi zaupa, da je v resnici prijazen krokodil, ki ne bi nikogar požrl, to izvedo tudi druge živali. Krokodilček Karlo je v dilemi, ali je naredil prav, saj je vendar krokodil, ki pa se ga sedaj nihče več ne boji. Počasi spozna, kako prijetno je imeti družbo in da cena za to ni previsoka.

Ivan Mitrevski: Kdo se boji zobozdravnikov?
Mala Barbara se boji obiska zobozdravnika. Pisatelj ovrednoti Barbarino doživljanje in ga normalizira, saj so številna nenavadna orodja, ki vrtajo po njenih ustih resnično grozna. Podobno in še bolj grozno se počutijo nekatere živali z velikim in številčnim zobovjem, a ga kljub temu morajo redno popravljati, sicer bi lahko zašle v resne težave. Kako bi se živali smejale levu, ki se mora namesto lova na živali zadovoljiti z muljenjem trave. Tudi Barbarini zobje bi lahko postali črvivi in bi ji prej izpadli, če ne bi skrbela zanje. Potem bi bila podobna žabi, ki nima zob in se nenehoma kislo drži. Kakšen pa bi bil njen nasmeh brez zob?

Nanna Neßhöver: Kako premagam strah
Ob malem svizcu Mumu, ki se spoprijema z občutki strahu, otroci najprej ozaveščajo telesne občutke, povezane s tem čustvom: bitje srca, tresenje, potenje, hitro dihanje, otrplost. Njegovi prijatelji se na Mumovo stisko odzivajo sočutno in predstavijo svoje načine spoprijemanja s strahom. Skupaj z njimi jih preizkuša tudi Mum in ugotavlja, da mu nekateri bolj, nekateri pa manj ustrezajo. Pokaže se, da ima pomembno vlogo pri pomirjanju strahu že njihova bližina, ob skupnih aktivnostih pa Mum tudi preusmeri pozornost. Ob koncu knjige mali svizec odkrije tudi svoj način, kako pomiriti občutke strahu. Knjiga otroka povabi k preizkušanju, katere strategije in načini delujejo zanj.

Anna Onichimowska: Skoraj me ni več strah
Glavna junaka zbirke pravljic Skoraj me ni več strah sta Oton Cmoček in Anja Papirček, ki hodita skupaj v vrtec in se spoprijemata z različnimi strahovi. Cmočka je predvsem strah, da so na delu ugrabitelji, kadar mami zamuja v vrtec. Anja se najbolj boji pošasti, ki naj bi domovala v luknji poleg njihove počitniške hišice. Ker se spoprijateljita, Anja povabi Cmočka na praznovanje rojstnega dne v počitniško hišico in tam Cmoček viteško premaga pošast ter jo nažene v gozd. Zgodba v otroku vzbuja občutek, da je strahove lažje premagovati, ko se povežejo in o strahovih spregovorijo. Normalizira izkušnjo strahu in krepi otrokovo empatijo, sposobnost vživljanja v druge na podlagi lastnih izkušenj.

Levi Pinfold: Črni pes
Obisk črnega psa v družini Korajža zbudi velik nemir. Najprej ga zagleda oče, ki se mu zdi pes velik kot tiger, potem mama, ki ga vidi velikega kot slona, deklica Katja kot tiranozavra in Jaka kot Velikega ptiča. Ugasnejo luči, zagrnejo zavese, skrijejo se pod odeje in čakajo. Potem pa je tu še najmlajša članica družine, kličejo jo Mala, ki pa se odloči, da se bo soočila s psom. Tudi ona sprva začuti strah, vendar zdrži z njim in si izmisli pesmico ter igro, s katero se na zabaven način sooča s strahom. Ta vedno bolj izginja, skupaj z njim se “čudežno” (ali pač ne?) manjša tudi pes. Slikanica, ki otroka spodbuja, da se s strahom sooči, saj bo tako izgubil svojo moč.

Rafik Schami: Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev
Deklica nadvse občuduje svojega očka, saj je velik, močan in zabaven ter zna toliko reči – celo čarati zna! Opazila pa je, da se zelo boji tujcev, še posebej temnopoltih ljudi. Zanima jo, zakaj tako čuti in ugotovi, da ima glede tujcev številne predsodke. A njena najboljša prijateljica je bila rojena v Tanzaniji in ko jo povabi na rojstni dan, deklica pomisli, kako lepo darilo bi bilo, če bi njen oče na rojstnodnevni zabavi izvedel čarodejsko predstavo. Očka z veseljem pristane na to idejo, a čaka ga veliko presenečenje – sprejme ga črnska družba plesalcev, glasbenikov in bojevnikov. Očka otrpne in stisne hčerkino roko. Hčerka začuti, da mora očku pomagati prebiti led, zato napove njegovo najljubšo čarovniško točko in očka se končno sprosti. Njegova predstava odlično uspe in ob navdušenju udeležencev zabave čudežno izginejo tudi številni predsodki.

Dita Zipfel: Pošastko
Grandiozni Pošastko stanuje pod otrokovo posteljo. Za svojo službo je izbral, da bo strašil prav tega otročaja. Čeprav ima sijajne korenine in bi zagotovo lahko strašil v kakšnem kabinetu groze ali mučilnici. Vendar kljub številnim in raznovrstnim poskusom, kako prestrašiti otroka, ostaja brez vsakega uspeha, popolnoma nemočen in sčasoma obupa. Poiskal si bo drugo službo, takšno, ki bo vredna njegovega talenta, tam, kjer bodo spoštovali njegovo pošastnost. Zanimiv in za otroka zabaven pogled na drugo stran, ko strah ne more nič.

Elzbieta Zubrzycka: O zajčku Filipu, ki je zaradi strahu naredil velike stvari
Zajček Filip po rojstvu negotovo vstopa v svet, ki se zdi nadvse vabljiv, a hkrati tam nanj prežijo številne nevarnosti (človek, lisica, tanek led na bližnjem jezeru). V družini je najmlajši in najšibkejši, zato se večkrat počuti odrinjenega. Spoprijatelji se z labodko Puhkico, s katero se urita v različnih spretnostih in odkrivata okolico. Ob reševanju prijateljice Filip nekajkrat celo tvega svoje življenje. Ko drugi na pomembnem zajčjem tekmovanju opazijo, kako sočuten in nesebičen je Filip, ga končno sprejmejo v svojo družbo. Zgodba je zaradi svoje dolžine primerna zlasti za osnovnošolce.

Günter Jakobs: Čmokčofačof!: slikanica za vse, ki jih je strah vode
Labod Henrik spozna račka Emila in kar ne more verjeti, da se ta boji vode. Ker ve, da so rački izvrstni plavalci, se odloči Emilu pomagati premagati strah. Odpelje ga na mestno kopališče in ga na vse načine prepričuje, naj poskusi. Raček najde vse mogoče izgovore, da se izogne plavanju. In ko ne gre ne zgrda, ne zlepa, se dogovorita, da ga bo Henrik nesel štuporamo v vodo in bo Emil vsaj tako užival v bazenu. Ko labod ob igri izgubi ravnotežje in Emil čofne v vodo, ugotovi, da res zna plavati. Potem je jokal samo še takrat, ko je bilo treba zapustiti bazen in oditi domov.

Zgornji izbor pravljic obravnava tematiko strahu neposredno. V nadaljevanju so izpostavljena še gradiva, ki se vprašanja strahu dotikajo posredno ob obravnavanju drugih tem. Dve knjigi obravnavata vprašanje doživljanja strahu pri otrocih z izkušnjo ločitve staršev. Znano je, da se otroci ob ločitvi staršev srečujejo z različnimi strahovi zaradi sprememb v življenju njihove družine in potrebujejo pomoč pri predelovanju teh čustev (Ganc, 2015).

Polonca Kovač: Kaja in njena družina
V tej nekoliko daljši zbirki zgodb otroci spremljajo, kako se z ločitvijo spoprijema osemletna deklica Kaja. V zgodbah so zelo nazorno predstavljena čustva, ki jih po ločitvi staršev doživlja Kaja – od strahu, žalosti, občutkov krivde, do prevzemanja odgovornosti za odnos med staršema, skrbi za starše, občutkov izpostavljenosti pred sošolci in podobno. Knjiga je lahko v veliko pomoč tudi staršem, saj lahko poleg doživljanja deklice spremljajo tudi (večinoma) rahločutne odzive staršev, ki pomirjajo otrokovo stisko. Tudi neustrezni odzivi staršev so ovrednoteni s pomočjo opisa Kajinega doživljanja in kot taki na starše delujejo ozaveščevalno. Knjiga, ki kaže smer, vzbuja upanje in je pravo darilo ločenim družinam.

Anke Wagner: Mamin novi prijatelj
V tej zgodbi mali Peter z nezaupanjem pričakuje prihod maminega novega prijatelja. Od prijateljev je slišal, kako nemogoči so lahko ti novi prijatelji. V vse se vtikajo in radi bi igrali njihove očete. Strah ga je, da bo tudi pri njih tako, a se mu odloči zoperstaviti. Začuda pa se mamin novi prijatelj ne obnaša tako vsiljivo kot je pričakoval. Svojo pozornost namenja predvsem Petrovi mamici, do Petra pa je vljuden, a zadržan. Ko si Peter želi oditi na ogled nogometne tekme in mamica ter oči nista na razpolago, zaprosi maminega novega prijatelja, če bi ga lahko on pospremil. Ta z veseljem pristane in skupaj preživita čudovit dan. Pokaže se, da ustrezne meje omogočajo razvoj varne navezanosti tudi na druge pomembne osebe v otrokovem življenju. Knjiga otroku pomaga prepoznavati, kaj so ustrezne meje v ločenih oz. sestavljenih družinah, vzbuja upanje, da so varni in prijetni odnosi mogoči tudi po ločitvi ter da vloge staršev ostanejo nedotaknjene. Zelo poučno branje tudi za starše in njihove nove partnerje.

Posredno se vprašanja strahu dotakne tudi spodnja pravljica, ki obravnava vprašanje smrti bližnje osebe.

Nina Mav Hrovat: Vprašanje za babico
Malega vnuka zelo vznemirja vprašanje, kdaj bo babica umrla. To vprašanje nenehno zastavlja babici, ki pa najde nove in nove izgovore, zakaj za to še ni primeren čas. Ob koncu babica vnučku razloži, da nihče ne ve, kdaj pride njegov čas, vnuček pa izrazi željo, da bi babi še dolgo ne umrla, saj je najraje na svetu na počitnicah pri njej. Knjiga ponuja lepo izhodišče za neobremenjen pogovor o smrti in vrednosti življenja v sedanjem trenutku.

Oblikovani seznam seveda ni dokončen, predstavlja zgolj izhodišče za dopolnjevanje, saj zagotovo ne izčrpa vseh že objavljenih kakovostnih knjig za otroke. S posebno pozornostjo bomo spremljali tudi izdano otroško literaturo v prihodnje in ga dopolnjevali z najboljšimi novimi deli, ki obravnavajo tematiko strahu.

Sklep
V prispevku sem najprej ovrednotila pomen branja otroške literature za razvoj otrokove (čustvene) inteligence, s posebnim poudarkom na razvoju otrokovih veščin za regulacijo strahu. Pripravila in predstavila sem izbor nekaterih kakovostnih pravljic/slikanic, katerih junaki se tako ali drugače spoprijemajo s strahom oz. situacijami, ki jih plašijo. Izbor pravljic staršem in pedagoškim delavcem omogoča, da se z uporabo metode dialoško branje z otroki pogovarjajo o doživljanju strahu, njihovih izkušnjah ter načinih spoprijemanja s strahom v konkretnih situacijah. Tako pri otrocih razvijajo sposobnost prepoznavanja lastnega doživljanja, spoprijemanja s strahom in tudi vživljanja v doživljanje vrstnikov. Poleg razvijanja sposobnosti za empatijo se v otrocih krepi zavedanje, da je doživljanje strahu občečloveška izkušnja, kar jim pomaga normalizirati ter s tem lažje sprejeti lastno doživljanje.

S promoviranjem seznama želimo v Knjižnici Sevnica nadgraditi uspešno sodelovanje z lokalnimi šolami in vrtci, ki že poteka v obliki pravljičnih in bibliopedagoških ur, oblikovanjem priporočilnih seznamov za predšolsko bralno značko in podobno. V nadaljevanju bomo za skupine iz vrtca ali šole omogočili tudi izvedbo tematskih bralnih srečanj, na katerih bomo z otroki spregovorili o doživljanju strahu na podlagi prebrane knjige iz priporočilnega seznama. Na pobudo vrtcev in šol pa smo v prihodnosti pripravljeni oblikovati tudi priporočilne sezname knjig, ki obravnavjo druge za razvoj otrok pomembne tematike (npr. izguba družinskega člana, ekologija, vstop v šolo, vrstniško nasilje …).

Oblikovani seznam bomo v Knjižnici Sevnica promovirali med starši z občasnimi razstavami izbranih knjig. Med starši ga bomo promovirali tudi posredno, tako da bodo branje izbranih knjig staršem priporočali strokovni delavci vrtcev in šol. S tem želimo uresničevati še eno pomembno poslanstvo naše knjižnice, to je dvig družinske bralne pismenosti. Starše želimo opolnomočiti z zavedanjem, da lahko knjiga izredno veliko prispeva k otrokovemu razvoju na različnih področjih, hkrati pa skupaj preživet čas in pogovor ob knjigi krepi odnos med otrokom in staršem.

Viri in literatura

Arnold, R. in Colburn, N. (2005). Encore! Encore! School Library Journal 51(4), 35.

Baker, C. E. (2013). Fathers’ and Mothers’ Home Literacy Involvement and Children’s Cognitive and Social Emotional Development: Implications for Family Literacy Programs. Applied Developmental Science 17(4), 184-197.

Betawi, I. A. (2015). What effect does story time have on toddlers’ social and emotional skills. Early Child Development and Care 185(4), 594-600.

Bus, A. G. in IJzendoorn, M. H. van (1992). Patterns of attachment in frequently and infrequently reading mother-child dyads. Journal of Genetic Psychology 153(4), 395-403.

Fekonja-Peklaj, U., Marjanovič-Umek, L. in Sočan, G. (2015). Home environment as a predictor of child’s language: A mediating role of family literacy activities and symbolic play. Psihološka obzorja 24, 1-12.

Ganc, D. (2015). Izzivi očetovstva po ločitvi. Družinski inštitut Zaupanje.

Ganc, D. (2017). Večplasten pomen branja za otrokov razvoj v predšolskem obdobju: implikacije za edukativno, svetovalno in terapevtsko delo s starši. V: D. Ganc (ur.), Medsebojni odnosi in spremembe v terapiji: Zbornik prispevkov in člankov (str. 94-110) https://zdt.si/wp-content/uploads/2017/11/422-351_zbornik_kongres_2016_zadnja_sl_sl.compressed.pdf

Doyle, B. G. in Bramwell, W. (2006). Promoting emergent literacy and social-emotional learning through dialogic reading. The Reading Teacher 59(6), 554-564.

Kalb, G. in Ours, J. C. van (2014). Reading to young children: A head-start in life? Economics of Education Review 40, 1-24.

Mar, R. A., Oatley, K. in Peterson, J. B. (2009). Exploring the link between reading and empathy: Ruling out individual differences and examining outcomes. Communications: The European Journal of Communication Research 34(4), 407-428.

Morgan, P. L. and Meier, C. R. (2008). “Dialogic Reading’s Potential to Improve Children’s Emergent Literacy Skills and Behavior.” Preventing school failure: alternative education for children and youth 52(4), 11-16. doi:10.3200/PSFL.52.4,11-16.

Ostrosky, M. M., Mouzourou, C., Dorsey, E. A., Favazza, P. C. in Leboeuf, L. M. (2015). Pick a Book, Any Book: Using Children’s Books to Support Positive Attitudes Toward Peers With Disabilities. Young Exceptional Children 18(1), 30-43.

Rothbart, M. K., Sheese, B. E., Rueda, M. R. in Posner, M. I. (2011). Developing Mechanisms of Self-Regulation in Early Life. Emotion Review 3(2), 207-213.

Scarborough, H. S. in Dobrich, W. (1994). On the efficacy of reading to preschoolers. Developmental Review 14(3), 245-302.

Sénéchal, M. in LeFevre, J. (2002). Parental Involvement in the Development of Children’s Reading Skill: A Five-Year Longitudinal Study. Child Development 73(2), 445-460.

Sullivan, A. K. in Strang, H. R. (2002). Bibliotherapy in the Classroom Using Literature to Promote the Development of Emotional Intelligence. Childhood Education, 79(2), 74-80.

Thompson, M. (2011). Developing moral values in children: Observations from a preeschool. IFE PsychologIA 19(2), 394-411.

Ulutaş, İ. in Ömeroğlu, E. (2007). The effects of an emotional intelligence education program on the emotional intelligence of children. Social Behavior and Personality: An International Journal, 35(10), 1365–1372.

Vandermaas-Peeler, M., Nelson, J. A., Bumpass, C. in Sassine, B. (2009). Social contexts of development: Parent-child interactions during reading and play. Journal of Early Childhood Literacy 9(3), 295-317.