Iz teorije v prakso: predmet Raziskovalni seminar z vidika študentke

Uvod

Enopredmetni študenti tretjega letnika Bibliotekarstva in informatike smo v letnem semestru študijskega leta 2025/2026 izkusili prvo izvedbo predmeta Raziskovalni seminar. Pri tem predmetu smo teoretično znanje, ki smo ga pridobili v zimskem semestru pri predmetu Uvod v raziskovanje, uporabili v praksi tako, da smo pod mentorstvom dr. Tanje Merčun Kariž izvedli raziskavo.

Osrednji cilj predmeta je namreč praktično spoznavanje raziskovalnega procesa, od oblikovanja raziskovalnega vprašanja in zbiranja podatkov do njihove analize in predstavitve ugotovitev. V prvi izvedbi predmeta smo se na predlog dr. Merčun Kariž osredotočili na študente ter razmišljali, katera vprašanja, povezana z njimi, bi bilo smiselno preučiti in bi lahko visokošolskim knjižnicam pomagala pri načrtovanju in razvoju storitev. Tako je nastala raziskava, katere namen je bil ugotoviti, kako študenti v visokošolskem okolju dejansko iščejo, izbirajo in uporabljajo informacijske vire ter kakšno mesto imajo pri tem knjižnični sistemi v primerjavi z drugimi informacijskimi orodji. Naše krovno raziskovalno vprašanje se je glasilo: »Kako študenti 1. in 2. stopnje iščejo, izbirajo in obdelujejo strokovno in znanstveno literaturo ter kakšno vlogo imajo pri tem generativna in druga UI-podprta raziskovalna orodja?«

Priprava raziskave

Začeli smo z analizo štirih člankov s področja izbrane tematike, pri čemer smo ugotavljali, katere vidike so avtorji raziskovali, kako so zasnovali raziskavo, kaj so merili (in česa ne) ter do kakšnih ugotovitev so prišli. Ob tem smo bili pozorni na to, kaj je v predstavljenih raziskavah uporabno za nas in katere raziskovalne dimenzije bi bile lahko relevantne za našo anketno raziskavo.

Delo na raziskavi pa je potekalo skozi celoten semester, in sicer v štirih skupinah s po tremi oziroma štirimi članicami. Vsaka skupina je v tej začetni fazi opredelila po vsaj tri dimenzije, ki bi jih zajela naša raziskava. Predlagane dimenzije vseh skupin smo na seminarju analizirali in izbrali štiri, ki so v nadaljevanju vodile našo raziskavo: iskanje informacijskih virov; izbira, vrednotenje in obdelava virov; uporaba orodij UI pri iskanju; vloga visokošolskih knjižnic in okolja. Vsaka skupina se je med razvojem raziskave poglobila v eno dimenzijo, za katero je oblikovala tudi podrobnejša raziskovalna vprašanja in raziskovalni problem.

Določili smo, katere spremenljivke bomo merili za posamezno dimenzijo in oblikovali predloge anketnih vprašanj ter testirali njihovo razumljivost in jasnost s študenti.
Na podlagi razprave na seminarju in predlogov izboljšav dr. Merčun Kariž smo izbrali končna anketna vprašanja za vse štiri dimenzije in jih vnesli v spletno orodje 1KA. Izbrali in oblikovali smo tudi demografska vprašanja, pripravili nagovor za anketo ter testirali celoten vprašalnik z zunanjimi študenti in preverili skladnost anketnih vprašanj z raziskovalnimi vprašanji.

Rezultate testiranja ankete smo pregledali in premislili o potrebnih spremembah. Pri oblikovanju končnega vprašalnika nam je s svojimi izkušnjami pomagala tudi Damjana Vovk, predsednica ZBDS in strokovna delavka v visokošolski dejavnosti v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja, ki se nam je pridružila na enem terminu predmeta. Skozi debato smo popravili vprašalnik in se prepričali o skladnosti z raziskovalnimi vprašanji. Določili smo tudi IF pogoje za anketo, izbrali in dopolnili nagovor ter se pogovorili o razširjanju vprašalnika. V skupini smo za svojo dimenzijo pripravili predlog analiz za vprašanja in za eno analizo zapisali, kakšen rezultat pričakujemo.

Anketo smo najprej rešile študentke pri predmetu in tako preverile čas reševanja ter ustrezno delovanje ankete. Ko smo naredili končne spremembe, smo anketo aktivirali in začeli s širjenjem vprašalnika. Vsaka skupina je naredila letak z naslovom »Iskanje, izbira in uporaba študijskih virov«, ki smo ga delili fizično po različnih fakultetah in ga objavili na spletu.

Med tem, ko je bila anketa aktivna, smo spremljali vzorec in se dogovorili glede nadaljnjega širjenja ankete, s katerim bi zajeli slabše zastopane skupine študentov. Določili smo pravila za čiščenje zbranih podatkov in po skupinah pripravili predlog analiz za posamezno dimenzijo.

Predlog analiz smo povezali z raziskovalnimi vprašanji ter na zadnjem srečanju predstavili rezultate in osnovno interpretacijo za eno raziskovalno vprašanje. Med tem procesom smo lahko videli svoje napake pri načrtovanju raziskave, kot na primer to, da moramo anketirancem ponuditi odgovor, kot je »nič od naštetega«. Vse to smo predstavili na seminarju. Pri predstavitvi smo prejeli od dr. Merčun Kariž in ostalih študentov ključne povratne informacije, potrebne za pripravo končnega poročila.

Po koncu srečanj smo v skupinah pripravili poročila, vsaka skupina za svojo dimenzijo. Poleg priprave raziskave in poročila je bila ena izmed nalog pri predmetu tudi oblikovanje in predstavitev plakata za predstavitev naše ali pa katere od že objavljenih raziskav, kot bi to storili na konferenci.

Zaključek

Iz opisa je razvidno, da je bil predmet zelo praktično naravnan. Dr. Merčun Kariž je oblikovala okvir poteka predmeta na način, da smo študenti dejansko izvedli raziskavo. Imeli smo priložnost, da smo postopoma skozi lastno izkušnjo prešli iz zgolj teoretičnega razumevanja v praktično izvedbo raziskave. Postavljeno je bilo ravno pravo razmerje med samostojnim delom študentov in s strani profesorice vodeno izvedbo raziskave. Na seminarjih smo prosto razpravljali in sooblikovali celotno raziskavo po metodoloških korakih, ki jih je zastavila profesorica. Skupinske razprave so omogočale, da smo svoje ideje testirali s kolegi in profesorico. Neprecenljiva je bila izkušnja s konkretnim delom, kjer smo se učili na lastnih napakah.