IV. Dani i III. Festival medijske i informacijske pismenosti s Hrvatskom mrežom školskih knjižničara

Letošnji seminarji so potekali od 11. marca do 12. aprila 2024 v virtualnem okolju Hrvaške mreže šolskih knjižničarjev (s pomočjo orodja Adobe Connect), vsakič ob točno določeni uri. Udeleženci so ob prijavi na vsak posamezen dogodek prejeli ustrezno povezavo.
Celoten program je dostopen na povezavi.

Uvodoma so organizatorji predstavili letošnji program, podali navodila za prijavo, napotke za aktivnosti in druge organizacijske podrobnosti.

Krajši opis tokratnih predstavitev:

11. marec: DMIP i FMIP s HMŠK-om 2024 (Nataša Mesić Muharemi, Zorka Renić in Josip Strija)
IV. Dnevi medijske in informacijske pismenosti in III. Festival medijske in informacijske pismenosti so se začeli z uvodnimi pozdravi ter povzetkom že izvedenih dejavnosti ter pregledom letošnjega programa.
O organizaciji in strokovnem srečanju so uvodoma spregovorili organizatorji: Nataša Mesić Muharemi (predsednica HMŠK ) ter člana Upravnega odbora HMŠK Zorka Renić in Josip Strija. Sledila so še navodila o prijavi, evalvaciji, prisotnosti ter gradiva.

14. marec: Lažne vijesti i stereotipi u medijima na primjeru izbjegličke krize (Nikolina Dolfić Tomić)
Cilj predstavitve je bil na primeru begunske krize prikazati količino in vsebine lažnih novic ter stereotipov v medijskem prostoru in njihov vpliv na oblikovanje mnenj oziroma odnosov državljanov do migrantov. Na primeru ene medpredmetne učne ure za srednješolce je bilo prikazano, kako se je mogoče medpredmetno poglobiti ter razpravljati o lažnih novicah in stereotipih.

20. marec: Tko sam na mreži? (Darija Benaković)
Avtorica je predstavila primer dobre prakse v 6. razredu osnovne šole. Cilj njenega pouka je ozavestiti učence o pomembnosti varovanja lastnih podatkov na spletu, opozoriti na nevarnosti deljenja vsebin na družbenih omrežjih ter o vljudni spletni komunikaciji. Učenci so na primerih Facebook profilov, ki so bili ustvarjeni za potrebe pouka, kritično analizirali objave, informacije, komentarje in postavili lastna pravila obnašanja na internetu z namenom večje varnosti.

21. marec: Cyberbullying i nenasilna komunikacija (Biljana Krajačić)
Namen predavanja je bil prikazati, kako z nenasilno komunikacijo reševati konfliktne situacije, kako se postaviti zase in biti dosleden v odnosih. Na primeru dobre prakse je bilo predstavljeno, da posamezniki sprejmejo in širijo določen način komuniciranja, tako v vsakodnevni komunikaciji kot na spletu, prek skupin (na aplikaciji Viber ali WhatsApp). Predstavljena je bila tudi raziskava o tem, kako mladi uporabljajo družbena omrežja in s kakšnimi težavami se soočajo.

25. marec: Evolucija čitanja i AI alati (Josip Strija)
Prikazano je bilo, kako umetna inteligenca in sodobna orodja spreminjajo dinamiko branja ter omogočajo hitrejšo analizo informacij. Napredna tehnologija in orodja umetne inteligence prinašajo revolucionarne spremembe. Udeleženci so pridobili in spoznali primere dobre prakse uporabe umetne inteligence.

26. marec: Medijski projekti srednjoškolaca (Romina Fic in Ljiljana Ille)
Predavateljici sta udeležencem predstavili primer inovativnega poučevanja ter nove oblike sodelovanja med dijaki in profesorji, ki so jih v preteklem šolskem letu izvajali. Predstavljeni so bili že izvedeni projekti ter izdelki, ki so nastali z dejavnostmi in aktivnostmi. S temi projekti so razvijali in krepili mnoge oblike medijske pismenosti, med drugim tudi ustvarjali različne grafične in avdiovizualne vsebine.

27. marec: Ekran, prijatelj? (Jelena Cvrković)
Pojav družbenih omrežij v vlogi komunikacijskih kanalov je spremenil obliko človeške komunikacije, saj so v današnjem svetu postala del vsakdanje zasebne in poslovne komunikacije ter tako zavzela pomembno vlogo v življenju ljudi. Spremenili so predvsem način socializacije med mladimi, saj so večinoma prisotni na spletu in uporabljajo družbena omrežja kot primarni komunikacijski kanal. Vloga šolskega knjižničarja v šoli je sodelovalna in s svojimi znanji ter kompetencami ozavešča o varni rabi zaslonov (čas uporabe, gibanje, prehranjevanje…). Za dijake in starše so izvedli različne delavnice ter skušali pokazati, kako digitalna prisotnost v naših življenjih vpliva na spremembe razpoloženja, samokontrolo vedenja, koncentracijo …

4. april: Medijska pismenost u školskoj knjižnici (Nensi Čargonja Košuta in Ksenija Sobotinčić Štropin)
V zadnjih letih se vse več poudarka namenja medijskemu opismenjevanju učencev, pri čemer je šolska knjižnica nepogrešljiv dejavnik. Predavanje je predstavilo vrsto praktičnih primerov s tega področja, ki sta jih v zadnjih nekaj letih na svojih šolah izvajali (in jih še izvajata) knjižničarki. Omenjene aktivnosti v Osnovni šoli Srdoči so bile predstavljene že na lanskih Dnevih medijske pismenosti, posodobljena različica in sodelovanje s kolegico Sobotinčić Štropin pa bo objavljena v naslednji številki strokovne revije Knjižničarskega društva Rijeka. Predstavljen je bil med drugim tudi portal Medijska pismenost.

5. april: Važnost autorskog prava na društvenim mrežama Snapchat i TikTok (Tanja Kolar Janković)
Družbena omrežja so postala nepogrešljiv del življenja mladih. Prispevek je poudaril, da to posebej velja za osnovno- in srednješolce, saj njihove vsakodnevne interakcije zaznamuje virtualno okolje. Na družbenih omrežjih, brez da se zavedajo izzivov in tveganj, dostopajo do različnih informacij, se izražajo, delijo svoja mnenja in fotografije ter videoposnetke. Prepogosto se zgodi, da kot uporabniki brez ustreznega poznavanja avtorskih pravic teh ne spoštujejo. Tokratno predavanje, ki je bilo prvotno namenjeno knjižničarjem, je predstavilo vpogled v problematiko avtorskih pravic na teh platformah. Cilj je bil seznanitev z osnovami avtorskih pravic na Snapchat-u in TikTok-u. Glavnina je bila usmerjena na primere kršitev avtorskih pravic na teh platformah, možnimi posledicami in nasveti za zaščito avtorskih pravic.

8. april: Digitalna detoksikacija (Siniša Roknić)
Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami med mladimi postaja vse večji problem, saj tehnologija vsak dan postaja vse bolj prisotna. Številne raziskave na Hrvaškem so pokazale, da so mladi na spletu in na družbenih omrežjih prisotni približno 8 ur na dan. Raziskave so ugotovile, da mladi nimajo ustreznega znanja za pravilno upravljanje digitalnih naprav in ne razmišljajo o potencialni škodi ter tveganjih. Zato so v šolski knjižnici organizirali predavanja in delavnice na temo digitalnega razstrupljanja in o prepoznavanju vpliva prekomerne uporabe digitalnih naprav na duševno zdravje, seznanitev s strategijami za zmanjševanje digitalne odvisnosti in pomen vzpostavljanja ravnovesja med spletnimi in ne spletnimi aktivnostmi. Mladim so predstavili orodja in tehnike, ki jih lahko uporabijo za digitalno razstrupljanje ter kako si oblikovati in ustvariti lasten načrt za usklajevanje spletnih in ne spletnih dejavnosti.

9. april: Digitalnim tragovima … (Marija Bratonja)
Digitalne sledi so elektronski odtisi, ki jih vsak dan puščamo po spletu in so pogosto zabeležene ter sledljive. Interaktivna delavnica je prikazala kaj je digitalna identiteta, kakšne sledi puščamo za seboj uporabniki interneta (med iskanjem, pisanjem sporočil, uporabo družbenih omrežij …). V današnji digitalni dobi, kjer je spletno delovanje neizogibno, je delavnica udeležence opomnila na pomen digitalnega odtisa in da bi ohranili svojo zasebnost, zagotovili varnost in nadzor nad deljenimi informacijami.

10. april: Stvaranje medijskog sadržaja suradnjom učiteljice razredne nastave i školske knjižničarke (Anita Drenjančević, Andrijana Sili)
Predavateljici sta prikazali primere dobre prakse – gradiva, ki so nastala pod mentorstvom knjižničarke in razredničarke ter spodbujajo medijsko pismenost. Ob tem je bilo predstavljeno, da medijska pismenost vključuje različne vidike (tradicionalno in avdiovizualno pismenost, televizijsko, informacijsko …), ki jih učenci tekom pouka spoznajo. In vse to, vsi vidiki, izdelki, ki so bili opisani, so nastali s strani učencev pri pouku, raznih natečajih ali projektnemu delu.

11. april: DiXit u obradi lektirnih djela (Biljana Krajačić)
Zanimivo in uporabno predavanje kolegice, ki je za svoje delo ter navdih uporabila družabno igro Dixit, ki vsebuje čudovito ilustrirane karte. Ob obravnavi branja je učence navdušila za karte, s pomočjo katerih so gradivo drugače obdelali ter doživeli. S predstavljenimi primeri, ko je denimo učenec izbral karte, s pomočjo katerih je predstavil prebrano delo ter tako usvojil več znanj, je navdušila udeležence. Poleg ilustriranih kart so dodajali tudi karte čustev ter se tako bolj poglobljeno učili. Ustvarjalno in inovativno delo.

12. april: Od radijske emisije do podcasta (Marina Antolović Ferdebar, Bojan Lazić)
Predstavljen je bil nov šolski projekt, kjer so medpredmetno povezali več že obstoječih šolskih projektov. Bistvo novega projekta je podkast, ki na šoli predstavlja svež izziv pri razvijanju medijskih in komunikacijskih veščin. Sodelovanje učiteljev in informatika s knjižničarjem je učencem prineslo nove vidike sodelovanja, povezovanja ter ustvarjanja. S pomočjo projekta želijo dvigniti ter razvijati digitalno, medijsko in informacijsko pismenost učencev.