Inkluzivnost splošnih knjižnic: Dostopnost knjižničnega prostora
17. maja 2022 se je v okolju ZOOM odvil drugi strokovni posvet Knjižnice Slepih in slabovidnih Minke Skaberne in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Tokrat je, ob vsaj začasni umiritvi epidemije, osvetlil tradicionalni, to je hibriden knjižnični prostor. Posveta se je udeležilo 55 slušateljev.
Osrednji prispevek z naslovom Dostopnost knjižnic – med zakonodajo in prakso je pripravila Andreja Albreht, direktorica Zavoda DOSTOP, arhitektka in strokovnjakinja s področja univerzalnosti prostora (Slika 1). Udeležence je nazorno in natančno popeljala po ustreznih prilagoditvah ter načinih izogibanja in reševanja zagat dostopnosti. Njeni predstavitvi je sledila navezava, uporabniška izkušnja Igorja Miljavca, predsednika Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica (Slika 2), in predstavitev načinov sodelovanja med knjižnicami severne Primorske in društvom. Miljavec je pozorno spremljal tudi sledeče prispevke, jih komentiral z vidika uporabnika ter nudil avtorjem in slušateljem usmeritve in ovrednotenje predstavljenih aktivnosti.
Program posveta je vključeval niz mednarodnih projektov, ki zadevajo obravnavano tematiko. Katarina Černe iz Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne (Slika 3) je predstavila Blindo, projekt Erasmus+ in mobilno aplikacijo, ki bo v skladu z Marakeško pogodbo zagotavljala enostaven dostop do zvočnih knjig in drugih zvočnih vsebin slepim in slabovidnim.
Andreja Hari iz Narodne in univerzitetne knjižnice (Slika 4) je spregovorila o projektu, ki ga podpira Evropska komisija v sklopu programa Ustvarjalna Evropa, EODOPEN in odpiranju dostopa do digitaliziranega gradiva oz. povečanju uporabnosti gradiva in zagotavljanju boljše uporabniške izkušnje. Njen prispevek je obravnaval tudi postopke digitalizacije gradiva in testni vzorec digitaliziranih vsebin v formatu EPUB.
Petra Kovič iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto (Slika 5) je udeležence seznanila s projektom Erasmus+ Inkluzivna kultura: pot do knjižnice kot univerzalnega prostora, ki je namenjen izobraževanju knjižničnih delavcev in prenosu dobrih, inkluzivnih praks, partnerskih organizacij iz Srbije, Danske in Nizozemske. Predstavitvi teh naporov so se pridružili izsledki raziskave med splošnimi knjižnicami iz leta 2021 o fizični dostopnosti knjižničnih prostorov, ki jih je predstavila Anja Rebolj iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.
Dr. Urša Valič iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Slika 6) je s predstavitvijo projekta Erasmus+ ACCESSCULT: Inovativne visokošolske izobraževalne vsebine za doseganje dostopnosti kulturne dediščine za vse v povezavi s projektom Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam Slovenskega etnografskega muzeja prispevala muzealski pogled in poudarila pomen usposabljanja mladih profesionalcev na področju kulture za zagotavljanje univerzalnih kulturnih vsebin.
Epidemiološki čas je preizkušal meje dostopnosti knjižnic in drugih kulturnih institucij ter spodbudil k raziskovanjem in iskanjem novih načinov njenega zagotavljanja. Hkrati je na novo izpostavil in poudaril pomen kulture za dobrobit posameznika, predvsem za njegovo duševno zdravje, in dobrobit celotne družbe. Posvet smo zaključili s sklepom, da s svojimi aktivnostmi prispevamo k vključevanju vseh prebivalcev lokalnih skupnosti v knjižnično okolje ter da sta proaktivnost in inkluzija neločljiva imperativa javne knjižnične službe.