Infoverzum 2023
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper je 18. oktobra 2023 organizirala mednarodno strokovno posvetovanje o informacijski pismenosti in umetni inteligenci pod imenom Infoverzum. Dogodek, ki se je odvijal v Pretorski palači v Kopru, je združil strokovnjake s področja knjižničarstva, digitalne in medijske pismenosti ter umetne inteligence.
Luana Malec
Posvetovanje so otvorili Luana Malec, direktorica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper; Marjan Gujtman, sekretar na Ministrstvu za kulturo in Andrej Erzetič iz Službe za digitalni razvoj in pisarniško poslovanje Mestne občine Koper, ki so v pozdravnih nagovorih izpostavili pomen branja, informacijske pismenosti in uspešnega krmarjenja v digitalnem svetu.
Marjan Gujtman
Andrej Erzetič
Obravnavane teme so bile raznovrstne ter so ponudile bogat vpogled v različne vidike digitalnega sveta:
Erik Novak z Instituta Jožef Štefan z Odseka za umetno inteligenco je predstavil osnove umetne inteligence – med njimi nadzorovano in nenadzorovano učenje ter generativne modele – in podal tudi praktične napotke oz. zamisli za implementacijo, ki bi lahko izboljšale knjižnične storitve. Izpostavil je katalogiziranje in izpisovanje metapodatkov, pametno iskanje in ustvarjanje priporočilnih seznamov s pomočjo umetne inteligence. Dotaknil se je tudi shranjevanja podatkov, pri čemur je izpostavil GDPR in etično uporabo modelov. Naslov njegove predstavitve je bil “Vloga umetne inteligence v knjižničarstvu (in obratno).”
Erik Novak
Tjaša Jazbec je predstavila “Pojem kolektivne inteligence in praktični primeri uporabe iz poslovnega sveta,” kjer je povezala svoje izobraževanje na MIT Sloan School of Management z realnimi poslovnimi primeri. S prispevkom je utemeljila, da je strah pred tem, da nam bo umetna inteligenca prevzela delovna mesta, odveč, saj gre kvečjemu za orodje, ki nam lahko zelo pomaga pri izboljšavi delovnih procesov. Cilj je učinkovita razdelitev nalog med računalnike in ljudi glede na zmožnosti – stroji si na primer veliko bolje od ljudi zapomnijo ogromne količine informacij, medtem ko so ljudje običajno boljši pri prožni interakciji z drugimi ljudmi.
Tjaša Jazbec
Maja Drobne iz Kulturnega izobraževalnega društva PiNA je osvetlila možnosti evropskega financiranja za podporo projektom na področju digitalne pismenosti in umetne inteligence. Predstavila je razpisa Erasmus+, CERV in Creative Europe, predvsem pa se je osredotočila na projekt Resourcing Libraries, ki ga financira Erasmus+. Programi so namenjeni spodbujanju aktivnega državljanstva, digitalizacije, vključevanju raznolikosti in spodbujanju trajnostnega razvoja. V svojo predstavitev je uspešno vključila tudi publiko, ki je na interaktiven način, s pomočjo skeniranja QR kode, podala glavne pomisleke in ovire za prijavo na projekte, financirane z evropskimi sredstvi.
Maja Drobne
Uroš Ocepek, profesor na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje (STPŠ Trbovlje), je razpravljal o “Umetni inteligenci v izobraževanju: učiteljeva supermoč ali največja nevarnost?” Umetno inteligenco pri poučevanju uporablja na tri načine, in sicer kot učno snov, kot področje projektnih nalog in v vlogi pomočnika učiteljem za izboljšanje kakovosti poučevanja. Predstavil je svoje inovativno delo z dijaki ter nekaj nagrajenih projektov, ki dokazujejo, da upravičeno zastopa Slovenijo na svetovnem izboru Global Teacher Prize 2023. Dijaki so pod njegovim mentorstvom razvili inovativne projekte na področju UI, med katerimi so bili spletna učna platforma, algoritmi za zaznavanje osebnostnih vzorcev in umetnost s pomočjo možgansko-računalniških vmesnikov.
Nada Čupković in Ksenija Zečević z Ljudske univerze Koper sta razkrili stanje in prihodnost “Informacijske in medijske pismenosti v vseživljenjskem učenju odraslih.” Razpravljali sta o pojmu pismenost in predstavili vlogo ljudskih univerz pri ustvarjanju kakovostnih izobraževalnih programov za odrasle, s čimer si prizadevajo za opolnomočenje odraslih za samostojno izobraževanje, iskanje informacij in njihovo uporabo za doseganje zadanih izobraževalnih ciljev. Predstavitev sta zaključili z mislijo, da »[n]ihče ni tako pismen, da ne bi mogel biti še bolj.«
Nada Čupković
Ksenija Zečević
Tina Saražin se v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper med drugim posveča delu z dijaki srednjih šol Mestne občine Koper. Na posvetovanju je predstavila, kako medijska krajina vpliva nanje in izpostavila, kako so predvsem mladi tisti, ki se jim v okviru digitalne pismenosti najredkeje posvetimo, saj narobe predpostavljamo, da o digitalni pismenosti že vse vedo. Mladi so pomemben del družbe, ki je prisoten na spletu in večina njih informacije pridobiva predvsem na socialnih omrežjih, zato je izjemno pomembno, da jih vključujemo v razprave o digitalni prihodnosti, saj imajo veliko povedati. Poleg tega je predstavila mednarodne projekte, kot so ADELE, Media Literacy Case for educators, Glass Room in What the Future Wants, v katerih koprska knjižnica aktivno sodeluje.
Tina Saražin
Več o mednarodnih projektih za krepitev informacijske in digitalne pismenosti sta povedali naši gostji s tujine. Helderyse Rendall iz podjetja Tactical Tech je osvetlila kritično digitalno pismenost za mlade po svetu, predstavila projekt “What the Future Wants” in nove vire za podporo učiteljem in organizacijam ter pristope za delo z mladimi. Claudia Matera, ustvarjalna strokovnjakinja iz podjetja ALL DIGITAL, pa je delila svoje bogate izkušnje s področja kreativnih in kulturnih industrij ter izobraževanja. Poudarila je vlogo iger in igrifikacije v izobraževanju ter kako lahko nove tehnologije spodbudijo inovativnost in učenje.
Marjan Marinković je predstavil razvoj inovativnega modela izobraževanja iz medijske in digitalne pismenosti v knjižnicah skozi prizmo svojih izkušenj v Biblioteka grada Beograda. Opisal je različne projekte, pri katerih sodeluje, med njimi je sta denimo Essential projekt, ki prispeva k razvoju kritičnega mišljenja in krepitvi novičarske pismenosti, in projekt Digiblend, ki s pomočjo igrifikacije učenja izboljšuje digitalno pismenost. V okviru tega so razvili socialne namizne igre Infinity.net in igro po načelu sobe pobega. Marinković je poudaril, da je ključ pri uspehu mednarodno medsektorsko povezovanje, saj so s skupnimi močmi razvili prilagodljive modele, ki so uporabni za preverjanje znanja in izobraževanje državljanov na različnih področjih.
Marjan Marinković
Tanja Oblak Črnič in asist. Katja Koren Ošljak s Fakultete za družbene vede sta delili svoje vpoglede v medijsko pismenost mladih v dobi družbenih platform. Predstavili sta glavne izsledke kvantitativne raziskave med učenci osnovnih in srednjih šol – izvedeli smo, koliko časa najstniki preživijo na pametnih napravah, katera so najbolj priljubljena družbena omrežja in kaj na teh družbenih omrežjih počnejo, pa tudi kakšna so veljavna pravila v družini glede dostopa in rabe pametnih naprav in ali jih starši pri tem usmerjajo. Z zaključno mislijo sta poudarili pomen kritičnega mišljenja v sodobni medijski krajini in nasmejali vse obiskovalce z izjavami mladostnikov, ki so jih zabeležili med raziskovalnim delom s fokusnimi skupinami.
Dr. Tanja Oblak Črnič in asist. Katja Koren Ošljak
Grega Repovš, strokovnjak na področju psihologije in kognitivne nevroznanosti, je predstavil, kako pridobivanje kompetenc v času generativne umetne inteligence vpliva na našo kognitivno strukturo. Osredotočil se je na interakcijo med človeškim umom in tehnologijo, pri čemur je poudaril potrebo po razumevanju delovanja možganov v digitalni dobi. Izpostavil je, da nam lahko umetna inteligenca služi kot orodje za pomoč pri preverjanju znanja, a opozoril, da za učinkovito rabo potrebujemo utrjeno predhodno znanje o raziskovalni temi.
Grega Repovš
V okviru dogodka je bilo evidentno, da digitalna doba prinaša številne izzive in priložnosti za knjižnice ter druge izobraževalne ustanove. Poudarek je bil na kritičnem razmišljanju, vlogi umetne inteligence v družbi in potrebi po mednarodnem sodelovanju. Udeleženci so se strinjali, da je ključno vlagati v izobraževanje in raziskave ter oblikovati strateške pristope, ki bodo naslovili potrebe sodobne družbe.
Zaključek
Infoverzum 2023 se je izkazal kot odlična priložnost za strokovnjake s področja knjižničarstva in informacijskih znanosti, da delijo svoje znanje, izkušnje in vpoglede o sodobnih trendih in izzivih v digitalni dobi. Udeleženci so lahko prisluhnili priznanim predavateljem, razpravljali o pomembnih temah in oblikovali povezave za prihodnje sodelovanje. Dogodek je ponudil vpogled v to, kako se knjižnice in strokovnjaki lahko prilagodijo in izkoristijo možnosti, ki jih prinaša tehnološki napredek.
Za konec v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper v sklopu razvoja kompetenčnih vsebin napovedujemo izdajo zbornika s prispevki vseh nastopajočih, ki bo objavljen na novi spletni strani, s pomočjo katere bomo knjižničarje in uporabnike obveščali o novostih na področju umetne inteligence in informacijske pismenosti ter nudili zanimiva izobraževanja in ostale vsebine.