Informacijsko vedenje študentov v visokošolskih knjižnicah Osrednje humanistične knjižnice
- Ana Krzyk, študentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
- Klara Petrovčič, študentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Izvleček
Na voljo so raznoliki informacijski viri, prek katerih lahko hitreje kot kadar koli prej posamezniki dostopajo do informacij. Namen raziskave je predstaviti informacijsko vedenje študentov v knjižnicah Osrednje humanistične knjižnice (OHK) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanimali so nas načini pridobivanja informacij, uporaba informacijskih virov in pridobljenih informacij ter pogostost obiskovanja oddelčnih knjižnic. V raziskavi je sodelovalo 176 študentov iz različnih oddelčnih knjižnic OHK, ki so izpolnili spletno anketo. V prispevku predstavljamo glavne ugotovitve raziskave.
Ključne besede: informacijsko vedenje, visokošolske knjižnice, študenti, informacije
1 Uvod
Sodobno visokošolsko okolje se nenehno spreminja pod vplivom novih tehnoloških in družbenih inovacij, ki vplivajo na uporabo visokošolske knjižnice in s tem na informacijsko vedenje študentov, kar vključuje načine pridobivanja, obdelave in uporabe informacij. Študentje se srečujejo z izzivi, ki izhajajo iz digitalne dobe, ki je zaznamovana s hitrim dostopom do informacij z uporabo raznolikih informacijskih virov. Informacije pridobivajo od profesorjev, vrstnikov in strokovnjakov, pogosto pa tudi prek družbenih omrežij (Barens in Noorda, 2023; Kim idr., 2013). Kljub temu, da je med študenti velik poudarek na uporabi spletnih informacijskih virov, ti še vedno uporabljajo tradicionalne tiskane vire (Jameson idr., 2019; Tachie-Donkor in Ezema, 2023). Za raziskavo smo se odločili z namenom pridobitve informativnega vpogleda v informacijsko vedenje študentov v oddelčnih knjižnicah OHK. Informacijsko vedenje študentov je tema, ki je pogosto raziskovana, predvsem v tujini (Barens in Noorda, 2023; Bonnet in McAlexander, 2012; Jameson idr., 2019; Kim idr., 2013; Seemiller in Grace, 2016; Tachie-Donkor in Ezema, 2023; Thompson idr., 2013). V Sloveniji se bolj osredotočajo na informacijsko vedenje uporabnikov splošne knjižnice (Kalabić in Zabukovec, 2016).
Zanimalo nas je, na kakšen način študenti pridobivajo informacije, katere informacijske vire uporabljajo ter na kakšen način pridobljene informacije uporabijo. Izhajajoč iz raziskovalnega problema smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:
- Na kakšen način študenti pridobivajo informacije in katere informacijske vire uporabljajo najpogosteje?
- Ali študenti pogosto obiskujejo visokošolsko knjižnico in kako pogosto prosijo bibliotekarja za pomoč?
- Koliko različnih virov študenti pregledajo, preden so zadovoljni z rezultatom?
- Na kakšen način študenti uporabijo pridobljene informacije in v kolikšni meri jih preoblikujejo?
Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo oblikovali še sedem hipotez, in sicer:
- Večina (80 %) študentov išče študijske informacije na spletu (neknjižno gradivo).
- Majhen delež študentov (20 %) pri študiju uporablja tradicionalne tiskane vire.
- Študentje v povprečju enkrat na mesec obiščejo visokošolsko knjižnico.
- Študenti redko poiščejo pomoč pri bibliotekarju.
- Študentje pregledajo povprečno od tri do pet različnih virov, preden so zadovoljni z rezultatom.
- Študenti pridobljene informacije najpogosteje uporabijo za pripravo seminarskih nalog.
- Večina študentov (80 %) pridobljene informacije zgolj uporabi in jih ne preoblikuje.
2 Metodologija
2.1 Vzorec
Vzorec je bil priložnosten. Na anketo je odgovorilo 176 študentov z različnih oddelkov Filozofske fakultete v Ljubljani, od tega jih je 166 odgovorilo na vsa vprašanja. Vsi sodelujoči so pred začetkom podpisali obveščeno soglasje.
2.2 Pripomočki
V raziskavi je bila uporabljena spletna anketa (EnKlikAnketa – 1KA). Vprašalnik je bil sestavljen iz desetih vprašanj zaprtega tipa z možnostjo Drugo. Vprašanja so se nanašala na pridobivanje informacij in njihovo uporabo, pogostost obiskovanja oddelčnih visokošolskih knjižnic ter na iskanje pomoči pri bibliotekarju.
2.3 Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Za posredovanje povezave do spletne ankete študentom smo najprej navezali stik z oddelčnimi knjižnicami, ki so se dogovorile s tajništvi, da povezavo do ankete posredujejo po elektronski pošti; objavljena pa je bila tudi na spletnih straneh posameznih študijskih programov ter na družbenih omrežjih oddelkov (Instagram in Facebook). Zbiranje podatkov je potekalo od 27. marca do 5. aprila 2024. Delno izpolnjene anketne vprašalnike smo prav tako vključili v analizo podatkov. Pridobljene podatke smo analizirali z opisno statistiko, pri tem smo si pomagali s programoma Jamovi in Microsoft Excel.
3 Rezultati
Rezultati bodo predstavljeni po naslednjih vsebinskih sklopih: načini pridobivanja informacij in uporabljeni informacijski viri, pregled informacijskih virov in dejavniki za njihovo izbiro, načini uporabe informacij, obiskovanje oddelčne visokošolske knjižnice ter iskanje pomoči knjižničarja.
Nekatera vprašanja so bila opcijska, zato je odgovarjalo manj študentov. Pri nekaterih se je zgodilo, da so ga/jih študentje izpustili oziroma anketo prenehali reševati. Zato nastopajo razlike v številu odgovorov (N). Pri vseh vprašanjih je bilo možnih več odgovorov.
3.1 Načini pridobivanja informacij in uporabljeni informacijski viri
S slike 1 je razvidno, da večina študentov informacije za potrebe študija pridobiva na spletu, sledijo predavanja in knjižnica. Veliko študentov informacije pridobi od prijateljev ter na družbenih omrežjih, najmanj pa na raznih izobraževanjih in tečajih. Med dodatnimi navedbami so študenti omenili še VIS, kupljeno literaturo, e-pošto ter branje časopisov. Eden izmed študentov je poudaril, da je način pridobivanja informacij odvisen od tipa informacij.

Slika 1: Načini pridobivanja informacij za potrebe študija (n = 176)
Slika 2 prikazuje, da največ študentov informacije pridobiva prek spletnih iskalnikov, kot so Google, Bing in Yahoo. Več kot dve tretjini študentov pridobivata informacije iz tiskanih knjig ali baz podatkov. Manj kot polovica posameznikov uporablja tudi znanstvene revije in e-knjige. Pod možnostjo drugo so študenti navedli še VIS, COBISS in tiskane časopise. Poudarjeno je bilo tudi, da so spletni iskalniki predpogoj za večino preostalih izbir.

Slika 2: Vrste informacijskih virov za pridobivanje informacij (n = 176)
3.2 Pregled informacijskih virov in dejavniki za njihovo izbiro
Skoraj polovica vprašanih študentov je odgovorila, da v povprečju pregledajo od dva do pet informacijskih virov, preden so zadovoljni s končnim rezultatom iskanja (Slika 3).

Slika 3: Število informacijskih virov, ki jih študenti pregledajo (n = 169)
Največ študentov je na vprašanje o dejavnikih, ki jih upoštevajo pri izbiri informacijskih virov, izbralo odgovor verodostojnost. Za študente je pomembno tudi to, da imajo prosti dostop do informacijskega vira, da niso potrebne obvezne prijave ali plačila za dostop do vira (Slika 4).

Slika 4: Dejavniki izbire informacijskih virov (n = 169)
3.3 Načini uporabe informacij
Na vprašanje o načinu uporabe pridobljenih informacij je največ študentov odgovorilo, da jih uporabljajo za pripravo seminarskih nalog (Slika 5).

Slika 5: Način uporabe pridobljenih informacij (n = 166)
Slika 6 kaže, da več kot polovica študentov informacije preoblikuje, včasih pa jih uporabijo v izvirni obliki. Načeloma informacije prilagodijo na način, ki je v skladu z njihovimi potrebami; zelo malo študentov informacije preprosto uporabi oziroma jih kopira.

Slika 6: Način preoblikovanja pridobljenih informacij pred uporabo (n = 166)
3.4 Obiskovanje oddelčne visokošolske knjižnice
Na sliki 7 je razvidno, da študenti redko obiskujejo oddelčno knjižnico (enkrat na mesec). Najmanj študentov obiskuje knjižnico večkrat na teden.

Slika 7: Pogostost obiska oddelčne knjižnice (n = 176)
3.5 Iskanje pomoči bibliotekarja
S slike 8 je razvidno, da študentje redko vprašajo knjižničarja za pomoč. Približno četrtina študentov knjižničarja nikoli ne prosi za pomoč.

Slika 8: Pogostost iskanja pomoči bibliotekarja (n = 176)
Študenti, ki bibliotekarja vprašajo za pomoč, so kot najpogostejši razlog za to izbrali iskanje specifičnih informacij ter navigacijo po knjižnici. Zelo malo študentov je navedlo tehnične težave kot razlog za iskanje pomoči (Slika 9).

Slika 9: Razlogi iskanja pomoči pri bibliotekarju (n = 124)
Približno polovica študentov, ki so odgovarjali na to vprašanje, je odgovorila, da bibliotekarja ne vprašajo za pomoč, ker so prepričani o lastnih sposobnostih. Nekaj študentov pa ne ve, da bibliotekarja lahko prosijo za pomoč (Slika 10).

Slika 10: Razlogi, da študentje bibliotekarja ne prosijo za pomoč (n = 49)
4 Razprava
Zaradi majhnega števila anketirancev ne moremo ugotovitev raziskave posplošiti na celotno populacijo študentov v Sloveniji niti ne na OHK FF. Rezultati so informativne narave in lahko prispevajo k razumevanju vloge visokošolske knjižnice ter dajejo možnost za nove raziskave na tem področju.
Večina vprašanih študentov najpogosteje išče in pridobiva informacije na spletu, zato je hipoteza 1 potrjena, medtem ko je hipoteza 2 zavrnjena. Pri iskanju informacij vedno bolj prevladujejo spletni viri, kar nakazujejo tudi rezultati naše raziskave, saj vprašani študentje najpogosteje za iskanje uporabljajo spletne iskalnike. Podobne ugotovitve, da študentje uporabljajo različna spletna omrežja, navajajo v raziskavi tudi Jameson idr. (2019) ter Kim idr. (2013). Kljub temu še vedno velik delež vprašanih študentov za študijske potrebe pogosto uporablja tudi tiskane knjige (Tachie-Donkor in Ezema, 2023).
Hipoteza 3 je potrjena, saj študentje redko obiskujejo oddelčno knjižnico. To je v nasprotju z izsledki v tuji literaturi, in sicer da študentje pogosto obiskujejo visokošolske knjižnice (Jameson idr., 2019). Naši rezultati postavljajo vprašanje o vzrokih za redek obisk oddelčnih slovenskih visokošolskih knjižnic. Vprašani študentje se redko obračajo na bibliotekarja za pomoč, zato je hipoteza 4 potrjena. Kot navajata tudi Bonnet in McAlexander (2012), so študentje radi samostojni in ne želijo pomoči bibliotekarja, saj se čutijo samozadostni in so prepričani o lastnih sposobnostih. V primerjavi z raziskavo Jamesona s sodelavci (2019), ki navaja, da študentje zaradi anksioznosti ne prosijo za pomoč bibliotekarja, so anketiranci v naši raziskavi navedli druge razloge za izogibanju pomoči bibliotekarjev. Navedli so, da že imajo znanje o potrebnem gradivu in da uporabljajo knjižnico za druge namene, kot je učenje. To odpira novo perspektivo za razumevanje vedenja študentov v knjižničnem okolju. Knjižnicam pa ponuja možnost za razmislek in raziskovanje novih vlog bibliotekarjev (na primer upravljanje makerspace prostorov, vodenje tečajev in sodelovanje z lokalno skupnostjo, virtualni referenčni knjižničar, ki ponuja pomoč na daljavo prek spleta, e-pošte ali videoklicev itd.).
Hipotezo 5 lahko sprejmemo, saj študentje v povprečju pregledajo od dva do pet različnih informacijskih virov, preden so zadovoljni s končnim rezultatom. Jasno so izrazili, da pri pregledovanju in izbiri informacijskih virov upoštevajo predvsem verodostojnost in dostopnost vira. Ta spoznanja potrjuje raziskava iz tujine (Thompson idr., 2013), pri čemer je bil poudarek predvsem na verodostojnosti in relevantnosti podatkov. Pomembnost dostopnosti virov pa je v nasprotju z rezultati naše raziskave, saj jo uvrščajo na zadnje mesto. Kim idr. (2013) poudarjajo, da posamezniki, ki pogosto uporabljajo določeno platformo, bolj kritično ovrednotijo informacije, preden jih dejansko uporabijo. Vendar zaradi časovne oddaljenosti od izvedb omenjenih tujih raziskav težko primerjamo in vrednotimo trenutno vedenje študentov v Sloveniji in tujini.
Pridobljene informacije uporabljajo študentje predvsem za pripravo seminarskih nalog, zaradi česar lahko hipotezo 6 potrdimo. Tuji avtorji, kot so Tachie-Donkor in Ezema (2023) ter Thompson idr. (2013), navajajo, da večina študentov informacije išče, zato da lahko opravijo pisne študijske naloge, kot so seminarske naloge, zaključne naloge itd., ter zato da izrazijo in podprejo svoja mnenja v pisnih delih. Glede preoblikovanja informacij in njihove uporabe so rezultati pokazali, da študenti informacije prilagajajo glede na konkretno situacijo; v določenih primerih preoblikovanje po njihovem mnenju ni potrebno, zato informacije preprosto kopirajo. Vendar je takšnih odgovorov malo, zaradi česar smo hipotezo 7 zavrnili.
Zaključek
V raziskavi smo preučevali informacijsko vedenje študentov v oddelčnih knjižnicah OHK. Rezultati so pokazali, da študenti največ informacij za študijske potrebe pridobijo na spletu, sledijo predavanja ter iskanje informacij v knjižnici. Polovica študentov informacije pridobi od prijateljev, kar potrjujejo tudi raziskave iz tujine. Na podlagi tega so najpogosteje uporabljeni informacijski viri različni spletni iskalniki (na primer Google, Bing itd.). Več kot polovica študentov še vedno uporablja tiskane knjige ter različne baze podatkov (na primer Scopus, JSTOR itd.) kot informacijski vir.
Ob tem se postavlja novo raziskovalno vprašanje o vzrokih za še vedno pogosto uporabo tiskanih virov.
Na podlagi pridobljenih rezultatov se postavljajo nova raziskovalna vprašanja. Rezultati nakazujejo, da morajo knjižnice ohranjati svojo raznolikost gradiva in storitev ter se prilagajati spremenljivim potrebam uporabnikov. Zanimivo bi bilo raziskati vzroke za še vedno pogosto uporabo tiskanih virov. V nadaljnjih raziskavah bi lahko preučili, kako se študentje odločajo med spletnimi in tiskanimi viri glede na vrsto informacije, ki jo iščejo, in kako te odločitve vplivajo na njihovo učenje in razumevanje obravnavane tematike. Prav tako bi lahko raziskave pomagale bolje razumeti, kako lahko knjižnične storitve podpirajo učenje in strokovni uspeh študentov. Pomembne raziskave bi bile tudi o razumevanju vzrokov za redko obiskovanje oddelčnih knjižnic in povezave z obiskovanjem drugih knjižnic, kar bi bilo ključno za razvoj strategij za izboljšanje dostopnosti in uporabe knjižničnih virov med študenti. Prav tako bi nadaljnje raziskave lahko preučile tudi, kakšno informacijsko vedenje imajo profesorji, saj bi s tem lahko povezali informacijsko vedenje študentov in profesorjev.
Viri in literatura
Berens, K. I. in Noorda, R. (2023). Gen Z and Millennials How They Use Public Libraries and Identify Through Media Use. ALA Report, 1–20.
Bonnet, J. L. in McAlexander, B. (2012). Structural Diversity in Academic Libraries: A Study of Librarian Approachability. The Journal of Academic Librarianship, 38(5), 277–286. https://doi.org/10.1016/j.acalib.2012.06.002
Jameson, J., Natal, G. in Napp, J. (2019). Evolving and Enduring Patterns Surrounding Student Usage and Perceptions of Academic Library Reference Services. College & Research Libraries, 80(3), 366–385. https://doi.org/10.5860/crl.80.3.366
Kalabić, D. in Zabukovec, V. (2016). Razlike med spoloma v informacijskem vedenju: iskanje informacij v splošni knjižnici. Knjižnica, 60(4), 55–78.
Kim, K., Sin, S. J. in He, Y. (2013). Information Seeking through Social Media: Impact of User Characteristics on Social Media Use. Proceedings of the American Society for Information Science and Technology, 50(1), 1–4. https://doi.org/10.1002/meet.14505001155
Seemiller, C. in Grace, M. (2016). Generation Z Goes to College. Jossey-Bass.
Tachie-Donkra, G. in Ezema, I. J. (2023). Effect of information literacy skills on university students’ information seeking behaviours and lifelong learning. Heliyon, 9(8). https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2023.e18427
Thompson, C., Morton, J. in Storch, N. (2013). Where from, who, why, and how? A study of the use of sources by first year L2 university students. Journal of English for Academic Purposes, 12(2), 99–109. https://doi.org/10.1016/j.jeap.2012.11.004
Raziskava je bila izvedena v okviru izbirnega predmeta Študij uporabnikov na 2. stopnji Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študij pod mentorstvom red. prof. dr. Vlaste Novak Zabukovec.