Iflina satelitska konferenca: Krepitev pripravljenosti in odziva knjižnic na izredne razmere

Satelitska konferenca Sekcije za varovanje in ohranjanje IFLA WLIC 2023 (Satellite meeting: Strengthening libraries emergency preparedness and response) (PRESCONS) z naslovom »Krepitev pripravljenosti in odziva knjižnic na izredne razmere« je potekala 17. in 18. avgusta 2023 v Amsterdamski splošni knjižnici (OBA).

Izvedeli smo, kako se lahko knjižnice bolje pripravijo na izredne razmere in se nanje odzovejo ter tako zagotovijo varnost zbirk. Govorci so delili svoje znanje in izkušnje o različnih temah, vključno z načrtovanjem nesreč, oceno tveganja in odzivom.

V prvem sklopu predavanj so govorci predstavljali pripravljenost, metodologijo in pripravo načrta ukrepanja ob izrednih razmerah.

Notranjost Amsterdamske splošne knjižnice – OBA. Foto: Jasna Malešič

Notranjost Amsterdamske splošne knjižnice – OBA. Foto: Jasna Malešič

Isabelle Duquenne je predstavila Raziskavo o pripravljenosti na izredne razmere v francoskih knjižnicah. Kako pomembna je preventiva pred naravnimi nesrečami in nezgodami se je pokazalo pri požaru v Notre-Dame de Pariz. Nacionalna raziskava je pokazala zelo slabo pripravljenost na naravne nesreče in nezgode. Skoraj 80% francoskih knjižnic, ki hrani kulturno dediščino nima načrta ukrepanja ob izrednih razmerah. Cilj, da imajo vse knjižnice, ki hranijo francosko kulturno dediščino načrt za izredne razmere, je postal nacionalna prednostna naloga, ki naj bi bila izvedena v štirih letih.

Pomočnica direktorja Nacionalne knjižnice Finske, Liisa Savolainen, je predstavila, kako je Nacionalna knjižnica Finske posodobila in dopolnila načrt pripravljenosti, kar je vzpodbudila vojna med Rusijo in Ukrajino.

Alenka Kavčić Čolić je predstavila Načrt za zaščito in reševanje v Narodni in univerzitetni knjižnici Slovenije (NUK), ki ga je leta 2023 pripravila delovna skupina v NUK. Dokument predstavlja prvi načrt odziva na nesreče in nezgode v knjižnici, namenjen varovanju knjižničnega gradiva. Upošteva možne scenarije nesreč in nezgod v NUK in njegovem okolju, je kompatibilen z obstoječim občinskim in državnim načrtom ukrepanja ob nesrečah ter pripravljen v skladu z obstoječimi priporočili in standardi.

Celine Alain iz Francoske nacionalne knjižnice, ki je v preteklosti pričela z aktivnostmi in koordinirala pripravo standarda ISO 21110 (Information and documentation Emergency Preparedness and Response), je predstavila razvoj mednarodnih standardov in smernic v zvezi s pripravljenostjo na izredne razmere. Govorila je tudi o pripravi priročnika IFLA o pripravljenosti in načrtovanju v izrednih razmerah, ki je bil osnovan leta 2006 ob spoznanju, da se morajo knjižnice in arhivi čim bolj potruditi pri pripravi na morebitne katastrofe. Še danes je kljub številnim konfliktom in podnebnih spremembam še vedno malo knjižnic, arhivov in muzejev z operativnimi postopki ukrepanja v primeru izrednih razmer.

V drugem sklopu predavanj so predstavljali pripravljenost, zmanjševanje tveganja in usposabljanje ob izrednih razmerah.

Shelby Strommer iz Univerzitetne knjižnice, Illinois, ZDA je predstavila kako vaditi svoj načrt, preden pride do katastrofe (»Practicing Your Plan before the Disaster Strikes«). Da bi bil načrt optimalno učinkovit, mora biti osebje institucije pripravljeno na izvedbo načrta nujni primer. Raziskava ameriških ustanov, ki hranijo kulturno dediščino iz leta 2019 kaže, da jih ima le 40 % načrte za primere nesreč in le 24 % osebje, ki je usposobljeno za izvajanje teh načrtov. Med predstavitvijo je avtorica razpravljala o uporabi vaj za namizno usposabljanje za pripravo osebja in izboljšanje načrtov za nesreče, preden pride do izrednih razmer.

Danielle Fraser iz Državnega organa za knjižnice in informacijski sistem Trinidada in Tobaga je pripravila predstavitev z naslovom »Zmanjševanje tveganja: spletni seminarji za usposabljanje pripravljenosti na nesreče. Med pandemijo leta 2021 so pričeli s serijo spletnih seminarjev o ohranjanju gradiva z namenom dodatno opolnomočiti gledalce z informacijami in tehnikami za varovanje njihove zbirke. Tema več spletnih seminarjev je bila tveganje. Ti spletni seminarji so obravnavali metode ocenjevanja, prepoznavanja in zmanjševanja tveganja.

Tretji sklop predavanj se je osredotočal na pripravljenost in zmanjševanje tveganj.

Sledila je predstavitev projekta SOS heritage (Massimo Cruciotti), katerega cilj je zgraditi kapacitete za soočanje z izzivi in priložnostmi digitalizacije, digitalnega dostopa in obvladovanje tveganja pri ohranjanju kulturne dediščine. Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani.

Uporabo in zlorabo izraza »tveganje« pri vulkanskih dogodkih: primer preučevanja italijanskega polotoka je predstavil Gabriele Carnevale iz Palermske univerze.

Praktično metodo, kako posušiti večje količine mokrih dokumentov s pomočjo vetrovnega tunela (»wind tunnel«) je predstavil Dr.Udaya Cabral iz Narodne knjižnice Šri Lanke.

Jacob Nadal iz Kongresne knjižnice, ZDA je predstavil kako prilagoditi hranjenje zbirk trajnostni rabi energije. V okviru izjemno zanimive študija ocene vplivov, ki je bila izvedena v sodelovanju med inženirji in konservatorji, so ovrednotili spremembe relativne zračne vlažnosti (RH) in filtracije zraka z namenom najti energetsko učinkovite operativne rešitve ob ustreznem varovanju gradiva. Študija je dala pomembne rezultate, ki kažejo, da je znatno zmanjšanje porabe energije (približno 20 % na letni ravni) mogoče ne da bi pri tem ogrozili pogoje hranjenja knjižničnih zbirk.

Mamadou Samake, vodja kulturne misije v Gau, je predstavil Upravljanje kulturnih dobrin v času krize: študijo primera Askijske grobnice v Gau, Mali.

Četrti sklop predavanj je obravnaval odziv na izredne razmere in sledeča obnova

Aparna Tandon iz ICCROMA je predstavila obvladovanje tveganj za dokumentarno dediščino v času krize, in metodologijo varovanja dediščine v kriznih razmerah v okviru vodilnega programa ICCROM »Prva pomoč in odpornost za kulturno dediščino v času krize«.

Ulia Gosart in Luidmila Diadyk iz Ukrajine sta predstavili vlogo javnih knjižnic pri ohranjanju kulturne dediščine Ukrajine med vojno z Rusijo od aprila 2023 naprej. Ocenjuje vlogo in prakse knjižnic in pomen digitalne tehnologije pri ohranjanju besedil kot sestavni del dediščine.

Vanessa Boschloos in Anne-Sophie Hanse iz Belgiskega Modrega Ščita (Blue Shield) sta predstavili »Soočenje s poplavami: nedavne izkušnje Modrega ščita Belgije in odziv na izredne razmere«. Poplave, ki so jih julija 2021 povzročile močne padavine, so prizadele vzhodni del Belgije. Kot neprofitna organizacija, zavezana varstvu ogrožene dediščine, je Belgiski odbor Modrega ščita ponudil podporo različnim institucijam in organom ter aktivno sodeloval pri reševanju in reševanju premične in nepremične dediščine.

Gala-Alexa Amagat je predstavila delo Mednarodne zveze za varstvo dediščine na konfliktnih območjih (ALIPH), ki je glavni svetovni sklad, namenjen izključno varstvu in urejanju kulturne dediščine na konfliktnih območjih in v pokonfliktnih razmerah. Ustanovljen je bil leta 2017 kot odgovor na množično uničevanje kulturne dediščine v zadnjih dveh desetletjih, predvsem v Bližnjem vzhodu. Do danes je ALIPH podprl skoraj 200 projektov v 31 državah na 4 celinah.

Antonella Muzi je predstavila vlogo umetnosti po naravni nesreči, ko lahko kulturna dediščina obnovi skupnost. Prispevek žal ni bil povezan ne s temo knjižnic ne konserviranjem-restavriranjem papirja.

Kolegic iz Hrvaške, Jelene Bogdanović in Dragice Krstić, da bi predstavili »Navdihujočo odpornost dubrovniške raziskovalne knjižnice«, žal na konferenco ni bilo.

Po dveh dnevih nekaterih bolj, drugih manj navdihujočih predstavitev smo udeleženci opremljani z novimi znanji, kako pripraviti plane in se odzvati na naravne nesreče in nezgode ali vojne. Dogovorili smo se, da bomo v okviru PRESCONS sekcije IFLA in NUKa v začetku prihodnjega leta pripravili podobno posvetovanje oziroma serijo spletnih seminarjev tudi za slovenske knjižnice, ki so pred kratkim bile soočene s poplavami, da boste lahko iz prve roke in od tistih, ki imajo praktične izkušnje z reševanjem kulturne dediščine, pridobili čim bolj uporabne informacije v primeru naravnih nesreč in nezgod.

Vsi povzetki in nekateri prispevki iz satelitske konference so dostopni repozitoriju na spletni strani IFLA.