IFLA WLIC 2021 – 3. dan
Po več kot 160 predavanjih, ki smo jim lahko prisluhnili v treh dneh in treh časovnih pasovih, se je pred poldnevom 19. avgusta zaključila WLIC 2021. Teme zadnjega dne so bile: vloga standardov pri razvoju knjižnične prakse in o priložnosti knjižnic, da prispevajo k podnebnim ukrepom. Na zaključnem zasedanju sta predsednica IFLE Christine Mackenzie in generalni sekretar Gerald Leitner udeležence pozvala, naj povezave in izkušnje, pridobljene na kongresu, prenesejo naprej in jih spremenijo v pozitivne ukrepe za celotno strokovno področje.
Generalni sekretar IFLE Gerald Leitner je zbrane spodbudil, naj za enotno svetovno knjižničarstvo kot okvir in referenčno točko uporabimo Strategijo IFLA 2019-24. Christine Mackenzie je slušatelje ob uradnem zaključku povabila na snidenje na kongresu WLIC 2022 v Dublinu.
V tretjem dnevu, tokrat osredotočenem na časovne pasove v azijsko-oceanski regiji, so bile izstavljene sledeče teme:
Knjižnice gradijo trajnostno prihodnost: zasedanje novoizvoljenega predsednika WLIC 2021
Novoizvoljena predsednica IFLE Barbara Lison bo svoje predsedovanje osredotočila na to temo “knjižnice gradijo trajnostno prihodnost”. V svojem nastopu je pozvala, naj knjižnice določimo prednostne trende, ki jih bomo morali upoštevati. Novo vodstvo IFLE je v nadaljevanju seje na seznamu dvajsetih skušalo poiskati pet najpomembnejših trendov.
Imenovana nova svetovna prvakinja med splošnimi knjižnicami!
Vse se je začelo leta 1785 z donacijo 6.000 knjig. Danes je bila knjižnica Deichman Bjørvika v Oslu na Norveškem razglašena za najboljšo novo splošno knjižnico na svetu! Nagrajenki je nagrado podelila predsednica IFLE Christine Mackenzie.
Nagrado IFLA/Systematic IFLA vsako leto podeljuje v sodelovanju z danskim podjetjem za programsko opremo Systematic A/S. Letos se je v ožji izbor uvrstilo pet knjižnic.
Kaj boste storili? Oblikovanje prihodnosti
Kako naprej? Nova organizacijska struktura IFLE in Strategija IFLA 2019-24 zagotavljata referenčno izhodišče in okvir za vsakogar na našem področju. Vsak od nas je povabljen k razmisleku, kaj lahko stori v korist naše stroke na vseh ravneh. IFLA se veseli sodelovanja s prostovoljci, člani in širšimi skupinami, da bi poudarila številne možnosti za sodelovanje.
Bodoči voditelji na področju prihodnosti
Knjižnice morajo kot institucije, neločljivo povezane s skupnostmi in družbami, ki jim služijo, pozorno spremljati ključne politične, gospodarske, družbene, demografske, okoljske in kulturne trende. V okviru konference WLIC 2021 so potekala tri srečanja, izmenjane so bile številne ideje, od migracij do četrte industrijske revolucije, od globalizacije znanja do pomena lokalnih vsebin, od podnebnih sprememb do informacijske pismenosti.
Na podlagi predloženih zamisli bodo pripravili povzetek posodobljenega poročila o trendih, ki bo izšel proti koncu leta.
IFLA standardi v kontekstu spreminjajoče se informacijske družbe
V zadnjih petdesetih letih je IFLA pripravila široko paleto standardov, ki segajo na vsa področja knjižničnih in informacijskih storitev. Standardi IFLA so mednarodno pregledani, objavljeni in redno posodobljeni dokumenti, Imeli naj bi trajen učinek, kar je zaradi spreminjajočega se digitalnega okolja težko doseči. V ključni pobudi IFLA strategije (IFLA 2.3) je opredeljena vloga “razvijanja standardov, smernic in drugih dokumentov, ki vsem vrstam knjižnic povsod po svetu omogočajo izboljšanje prakse in prilagajanje spreminjajočemu se svetu, sledenje in sprejemanje novih tehnologij ter izpolnjevanje pričakovanj uporabnikov”.
Vincent Boulet je na seji Odbora IFLA za standarde poudaril vlogo, ki jo ima IFLA Library Reference Model (LRM) in potrebo po njihovem prilagajanju informacijskim metapodatkom “novega dogovora”. Boulet je zaključil, da je moč standardov IFLA v njihovi stalni prepoznavnosti in prilagodljivosti. Da bi zagotovili oboje, je treba izkoristiti nove priložnosti za gradnjo mostov z drugimi zainteresiranimi stranmi, hkrati pa ohraniti vlogo knjižnic kot neprofitnih in javnih ustanov. Druge strani vključujejo “zagotavljanje interoperabilnosti nove generacije (npr. meddomenski identifikatorji) in pridružitev drugim mrežam (npr. skupnosti Wikibase)”.
Gordana Mazić je razpravljala o katalogizacijskih kodah, povezanih z LRM, ter o uskladitvi UNIMARC-a z LRM. Ta je “živ standard”, ki se še naprej razvija. Predstavniki Bibliografske sekcije so razpravljali o reviziji publikacije Common Practices, ki je pripomoček za oblikovanje, vzdrževanje in preoblikovanje bibliografskih agencij; izšla bo letos.
Anaïs Basse je predstavila zgodovino smernic za digitalno poenotenje nacionalnih knjižnic, člane odbora za pripravo smernic in njihove sodelavce. Standardi so bili oblikovani za spodbujanje in podporo implementaciji pobud za digitalno poenotenje.
Joseph Hafner, predsednik odbora LIDATEC, je predstavil najnovejše informacije o nedavno začetem projektu Namespaces, čigar orodje združuje vse tehnične standarde IFLA.
Knjižnice podpirajo človekov odziv na antropogene spremembe podnebja
Andrew Potts, ustanovitelj mreže Climate Heritage Network, je poudaril, da kulturne ustanove kot so knjižnice ne rabijo biti zgolj žrtve podnebnih sprememb. S svojimi zbirkami, zmožnostjo doseganja skupnosti ter močjo zgleda podnebju prijaznih praks in tehnik lahko ogromno prispevajo k usmerjanju odzivov na spremembe podnebja.
Po registraciji lahko na portalu konference lahko dostopate do povzetkov predavanj, razprav in e-posterjev ter si ogledate e-razglednice sponzorjev.