IFLA WLIC 2021 – 1. dan
WLIC 2021 (World Library and Information Congress) je prvič v zgodovini potekal virtualno. Predsednica IFLE Christine Mackenzie je v uvodnem govoru udeležence spomnila, kako pomembne so knjižnice za skupnosti, ki jim služijo. Dogodki, kot je WLIC, so priložnost za sklepanje povezav, krepitev razumevanja ter razširjanje dobrih idej in praks med knjižničarji vsega sveta.
Generalni sekretar IFLE Gerald Leitner je poudaril Christinino misel in udeležence spodbudil, naj kongres izkoristijo kot priložnost za določitev dnevnega reda prioritet za prihodnost področja.
WLIC nam z več kot 150 načrtovanimi dogodki ponuja izjemno priložnost za učenje drug od drugega in soustvarjanje prihodnosti našega področja. Prvi dan so bile predstavljene naslednje iztočnice:
1. Partnerstvo za varovanje naše dediščine
Knjižnice, arhivi, muzeji ter spomeniki in spomeniška območja imajo skupno ključno vrednoto – ohranjanja preteklosti za prihodnost. S tem prispevajo k znanju prihodnjih generacij. S to usmeritvijo je predsednica IFLE prvo od dveh predsedniških zasedanj na WLIC-u posvetila skupnemu delu za dediščino in njeno ohranjanje.
Na seji, na kateri so sodelovali David Fricker, predsednik Mednarodnega arhivskega sveta, Alberto Garlandini, predsednik Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM), in Teresa Patricio, predsednica Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS), so bile predstavljene izkušnje kako pridobiti in si zagotoviti potrebno podporo odločevalcev. Vsi govorci so poudarili dolgoročno perspektivo ciljev trajnostnega razvoja kot podlago za sodelovanje ter prizadevanja za zagotavljanje vključenosti na nacionalni ravni.
2. Nove priložnosti: sodelovanje s strategijo IFLA za močno in združeno knjižnično področje
Dve leti po predstavitvi Strategije IFLA na kongresu v Atenah v Grčiji je ta že spodbudila sekcije in člane IFLA k novim pobudam, ki so v skladu z dogajanjem na globalnem knjižničnem področju. Predstavili so novo organizacijsko strukturo IFLA. Na posebnem zasedanju z generalnim sekretarjem IFLA so govorci poudarili pomen strategije v svetu po COVID-19 in si izmenjali razmišljanja o koristih za stroko, ki jih lahko dosežejo z delovanjem novih odborih in podpornih strukturah IFLA.
3. Manifest splošnih knjižnic – 25 let zagovorništva in še veliko več!
Manifest IFLA/UNESCO za splošne knjižnice razglaša Unescovo videnje splošnih knjižnic kot živo silo za izobraževanje, kulturo in informacije ter bistven dejavnik za spodbujanje miru in blaginje skozi razmišljanje ljudi. Leta 2020 se je IFLA, v sodelovanju s partnerji pri Unescu, lotila pobude za posodobitev Manifesta, da bi ta še naprej odražal poslanstvo splošnih knjižnic.
V okviru sklopa “Manifest splošnih knjižnic” so referenti predstavili svoje vizije, kaj se bo zgodilo v prihodnje in kako vlogo imajo splošne knjižnice pri doseganju ključnih Unescovih ciljev – podpori učenju, vključevanju, kulturni udeležbi in drugih. Po končani reviziji bo IFLA knjižnicam pomagala spremeniti manifest v ukrepe, ki bodo močneje zagovarjali vlogo splošnih knjižnic kot pomembnega dejavnika za izobraževanje, kulturo, vključevanje in mir.
4. Nadzorovana digitalna izposoja: knjižnična digitalna knjižnica: širjenje dostopa, ohranjanje ravnovesja
Pandemija je izpostavila omejitve modela zagotavljanja dostopa do informacij, ki temelji zgolj na fizičnem obisku knjižnice. Ker vsebina pogosto ni na voljo v digitalni obliki, ni naprodaj za knjižnice ali pa zanjo veljajo pogoji, ki ustvarjajo ovire za nakup in uporabo v knjižnicah, smo še daleč od sveta, v katerem bi zakonodaja dohitela možnosti, ki jih ponuja tehnologija.
Svetovalni odbor IFLA za avtorske pravice in druge pravne zadeve se je osredotočil na zamisel o nadzorovani digitalni izposoji (CDL). Kyle Courtney, eden od prvih zagovornikov tega pristopa, je poudaril njegov potencial za izpolnjevanje potreb študentov in raziskovalcev, ki bi bili sicer zapostavljeni, ne da bi pri tem povzročili nerazumno škodo imetnikom pravic. Christina de Castell pa je predstavila delo IFLE na tem področju. V nedavni izjavi je IFLA izrazila podporo CDL kot načinu zagotavljanja dostopa do informacij v digitalni dobi in kot pravni primer, ki temelji na splošno priznanih načelih.
5. Glasba v svetu knjižnic
Sklop “Glasba v svetu knjižnic”, ki ga je organiziral IFLA New Professionals SIG, je predstavil številne navdihujoče primere kako knjižnice po vsem svetu podpirajo človekovo pravico do glasbe, s čimer so se drzno uprli podobi knjižnic kot mirnih prostorov. Ključna ugotovitev sklopa je bila: z ustvarjalnim in iznajdljivim pristopom k izzivom lahko knjižnice pomagajo zapolniti vrzeli in oblikujejo očarljive prostore za glasbeno uživanje in eksperimentiranje!
6. Knjižnice kot dejavniki vključevanja
Pandemija je poudarila ceno neenakosti v družbi, ki se odraža v zapostavljenem potencialu, neizpolnjenih pravicah in zmanjšani socialni koheziji. Izkušnje tistih, ki lahko dostopajo do spleta, storitev in vsebin, so se močno razlikovale od tistih, ki tega dostopa nimajo.
Teddy Woodhouse, ki vodi raziskave o dostopu pri Zvezi za dostopen internet, je v svojem govoru poudaril razsežnost problema tudi v bogatejših državah. Poudaril je, da lahko knjižnice prispevajo k temu, da bo več ljudi imelo dostop do svetovnega spleta in da digitalni razkorak ne bo postal razvojna vrzel.
Emilia Saiz, generalna sekretarka združenih mest in lokalnih oblasti, je poudarila, da ne moremo več ignorirati neenakosti. Namesto tega potrebujemo nove modele rasti, pri čemer si morajo lokalne in regionalne oblasti prizadevati za oblikovanje pakta za prihodnost. IFLA je toplo povabila vse zainteresirane k sodelovanju pri tem delu, pri čemer bi knjižnice prispevale svoje izkušnje, energijo in vrednote.
Več o dogajanju prvega dne lahko preberete na povezavi in uradni strani.