Hrvaške Zaslužne bibliotekarke in slovenski Znanilci bibliotekarske stroke

Nacionalna i sveučilišna knjižnica (NSK) v Zagrebu je 16. januarja gostila zanimivo okroglo mizo Hrvaškega knjižničarskega društva z naslovom „Zaslužne osobe u hrvatskom knjižničarstvu kroz povijest: Leksikon zaslužnih žena u hrvatskom knjižničarstvu u drugoj polovici 20. stoljeća – istraživanje usmenih i pisanih izvora (oral history) – prva faza“. Ker kaže projekt dosti podobnosti z našimi Znanilci bibliotekarske stroke,¹ smo se okrogle mize in predstavitve udeležili ter z izvajalci projekta navezali stike.

Pri Hrvaškem knjižničarskem društvu deluje med strokovnimi komisijami že desetletja tudi danes enajstčlanska Komisija za zgodovino knjige in knjižnic,² ki je začela v letih 2023/2024 zanimiv projekt z naslovom “Zaslužne osebe v hrvaškem knjižničarstvu skozi zgodovino: Leksikon zaslužnih žena v hrvaškem knjižničarstvu v drugi polovici 20. stoletja – raziskovanje ustnih in pisnih virov (oral history) – prva faza«.³ Eden glavnih razlogov za začetek tega projekta je dejstvo, da je prispevek žensk v knjižničarskem poklicu tudi v širši družbeni skupnosti še vedno premalo cenjen. Razen tega predstavljata njihova dejavnost in prispevek na Hrvaškem še skoraj povsem neraziskano področje, zato je potrebna njuna sistematična valorizacija in javna predstavitev. S tem projektom si Komisija za zgodovino knjige in knjižnic Hrvaškega knjižničarskega društva prizadeva zagotoviti celovit vpogled in hkrati trajen zgodovinski zapis o delu in delovanju zaslužnih žensk v hrvaškem knjižničarstvu, predvsem njihov strokovni prispevek k razvoju knjižničarstva kot stroke. Ker gre za javno potrebo na področju kulture, je Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške prepoznalo širši pomen projekta in odobrilo finančna sredstva za njegovo izvedbo. Tudi NSK (Nacionalna i sveučilišna knjižnica)  vedno podpira projekte, ki poudarjajo ženske in njihove dosežke. Tako so s programom »Ženske v NSK« leta 2023 z vrsto dogodkov obeležili dosežke žensk v kulturi, znanosti in knjižničarskem poklicu, ki so prispevali k celovitejšemu pogledu na hrvaško zgodovino in dediščino, v kateri so ženski prispevki pogosto premalo prepoznani.

Dogodek je imel seveda tudi dobro zastavljen promocijski značaj.

Predsednica HKD Jasenka Pleško in vodja projekta Ksenija Švenda-Radeljak

Program okrogle mize, ki je potekala v preddverju knjižnice:
Pozdravni nagovori:

• sc. Sofija Klarin Zadravec, bibliotekarka svetovalka – pomočnica za dejavnost Nacionalne in univerzitetne knjižnica Republike Hrvaške
• Jasenka Pleško, višja bibliotekarka – predsednica Hrvaškega knjižničarskega društva
• sc. Anuška Deranja Crnokić – Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, direktorica Uprava za arhive, knjižnice in muzeje

Projekt sta predstavila:

• sc. Berislav Čović, bibliotekar – vodja projekta, Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta – Knjižnica
• sc. Ksenija Švenda-Radeljak, bibliotekarka svetovalka – vodja projekta, Pravna fakulteta, Študijski center za socialno delo – Knjižnica
  

  Vodji projekta Ksenija Švenda-Radeljak in Berislav Čović z moderatorko Marijano Tomić

V panelni razpravi, ki jo je moderirala izr. prof. dr. Marijana Tomić – Univerza v Zadru, Oddelek za informacijske znanosti, so svoj prispevek leksikonu (vsaka po pet znamenitih kolegic) predstavile avtorice:

• sc. Irena Galić Bešker, bibliotekarka svetovalka – vodja Zbirke rokopisov in starih knjig Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu
• sc. Mirisa Katić Piljušić, bibliotekarka svetovalka
• Mihaela Kovačić, bibliotekarka svetovalka – vodja Oddelka za nabavo in obdelavo posebnega gradiva v Univerzitetni knjižnici v Splitu
• Lea Lazzarich, knjižničarka svetovalka – direktorica Univerzitetne knjižnice Rijeka
• sc. Marina Vinaj, bibliotekarka svetovalka – vodja knjižnice Muzeja Slavonije

Vodji projekta in avtorice so poudarili predvsem naslednje značilnosti projekta in njegove izvedbe:

• Zgodovinska metoda – opredeljen predmet proučevanja, obdobje proučevanja in načrt dela.
• Metoda analize vsebine – lociranje in pregled pisnih virov, ki prikazujejo življenje in delo knjižničark v določenem obdobju, po vnaprej določenih kriterijih (knjižnično gradivo, arhivi, članki v knjižničarskih glasilih, predvsem v Vjesniku bibliotekara Hrvatske, monografije in drugo gradivo).
• Metoda »oral history«⁴ je uporabljena samo takrat, kadar z drugimi metodami pridobljeni podatki ne zadoščajo ali so nejasni. Uporabljena je le v nekaj primerih.
  

  Avtorice in udeleženke okrogle mize

Za vrednotenje doprinosa posameznice stroki so uporabili naslednje kriterije: Aktivnosti, ki so prispevale h konstituiranju hrvaškega knjižničarstva kot afirmirane in »zrele« stroke, npr.:

• delovanje na področju lastnega izobraževanja in usposabljanja,
• izobraževanje knjižničarske skupnosti (mlajših kolegov, pripravnikov itd.),
• izobraževanje uporabnikov,
• uvajanje novosti v delovanje knjižnic,
• izgradnja posebnih zbirk in predstavitev obstoječih na nov način,
• dejavnost v profesionalnem združenju (HKD),
• aktivnosti na področju zakonskih predpisov, vezanih na urejanje statusa knjižničarjev,
• znanstveni prispevki na področju knjižničarstva.

Končni cilj projekta je priprava spletnega leksikona, ki se bo glede na pridobljeno gradivo neprestano dopolnjeval. Trenutno je bilo obdelano, vendar je potrebna še redakcija gradiva v obliko leksikografskega članka, delovanje 22 knjižničark, pretežno od sedemdesetih let 20. stoletja, večina jih prihaja iz visokošolskih knjižnic. Obdelati je potrebno še 15 oseb, za katere so bili doslej zbrani zgolj osnovni podatki.

Primer članka v leksikonu: Marija Malbaša

Namen projekta je, da bo gradivo kot spletni leksikon predstavljalo pomemben prispevek tako knjižničarski stroki kot tudi bogati hrvaški kulturni dediščini. Nedvomno je mnogo zaslužnih žena, ki so s svojim delom prispevale k razvoju knjižničarstva na Hrvaškem, s tem projektom pa želijo zagotoviti, da njihov dragoceni prispevek ne bo utonil v pozabo. Prav zato pozivajo tudi vse druge kolege in kolegice, da se priključijo projektu z zbiranjem podatkov o knjižničarkah svojega območja ali strokovnega področja. Vključili bodo torej tudi množičenje (crowdsourcing). Kot potencialni vir podatkov so izpostavili tudi dokumentacijo društev, tako hrvaškega kot področnih.

Predstavljeni projekt hrvaških kolegov in slovenski projekt Znanilci bibliotekarske stroke sta si v marsičem podobna, predvsem jima je skupen cilj – opredelitev in predstavitev posameznikov, s katero želimo počastiti spomin na delo knjižničark in knjižničarjev, ki so pomembno prispevali k razvoju stroke in v njej pustili globje sledi, in opozoriti na njihov prispevek tako za stroko kot za delo strokovnega združenja. Oba projekta ciljata tudi na isto časovno obdobje zajema podatkov – to je druga polovica 20. stoletja in morebiti še prvo desetletje potem. Razlikujeta pa se glede na način izvedbe in obliko predstavitve:

• cilj hrvaškega projekta je spletni leksikon, ki ga bodo po potrebi in zmožnostih lahko dopolnjevali, slovenski je zasnovan kot (nezaključena) serija videoposnetkov na kanalu Youtube,
• kolegi so se omejili samo na bibliotekarke, pri nas smo upoštevali tako bibliotekarke kot bibliotekarje,
• leksikon še ne predvideva števila vključenih oseb, pri Znanilcih pa v prvi petletni fazi načrtujemo 50 oseb, kasneje se lahko serija seveda dopolnjuje,
• leksikografski članek je praviloma v obliki besedila omejene dolžine z morebitnim dopolnilnim slikovnim gradivom, pri nas smo se odločili za enourne epizode videoposnetkov,
• leksikografski članek je seveda strogo formalno strukturiran in oblikovan ter vsebuje bolj faktografski opis življenja in dela (glede morebitne dodane izčrpne ali reprezentativne osebne bibliografije še ni odločeno), medtem ko so videoportreti bolj poljudna oblika predstavitve osebnosti brez množice faktografskih podrobnosti,
• leksikografske članke sestavljajo bibliotekarji na podlagi (skoraj) izključno pisnih virov, portreti Znanilcev pa so zasnovani kot vodeni intervjuji z zaslužnimi knjižničarji, ki jih v živo dopolnjujejo krajše izjave njihovih sodelavcev in sodobnikov, redkeje sorodnikov. V serijo bodo vključeni tudi portreti kolegov, ki jih ni več med nami, njihovo zgodbo bomo rekonstruirali s pomočjo njihove zapuščine in pripovedi kolegov. Poleg po scenariju obdelane in na spletu objavljene verzije videoportretov bomo shranili tudi neobdelano arhivsko verzijo z vsem posnetim gradivom, ki bo na zahtevo dostopna raziskovalcem v prihodnjih letih,
• nabor imen za vključitev v leksikon je nastal predvsem na osnovi nekaterih že obstoječih seznamov in študij (pred nekaj leti je bila objavljena analiza o izobraževanju in deležu žensk v njem, seveda tudi v bibliotekarstvu; seznami zaposlenih v Nacionalni knjižnici, saj so bile v preteklosti tam zaposlene pretežno ženske in to visoko izobražene; programom »Ženske v NSK« leta 2023; obstaja tudi stalni register poklicnih in strokovnih kvalifikacij, ki prikazuje tudi »kdo je kdo v hrvaškem knjižničarstvu«), nekaj imen so izbrale in obdelale tudi same avtorice po svoji presoji. Pri nas je nastal širok nabor za kasnejšo selekcijo, imenski alfabetarij, na osnovi v Wikipediji navedenih bibliotekark in bibliotekarjev, seznamov nagrajencev strokovnega združenja, in individualnih predlogov članov uredniškega odbora ter drugih strokovnih kolegic in kolegov.

V razpravi smo na kratko predstavili tudi projekt Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, izmenjali nekaj izkušenj in se pogovorili o nekaterih problemih. Dogodek se je izkazal tudi kot prilika za srečanje in prijeten klepet s kolegicami, s katerimi smo mnogo in uspešno sodelovali še v časih, ki jih slikata tako hrvaški kot slovenski projekt. Hrvaškim kolegicam želimo uspešno nadaljevanje projekta v upanju, da se ob tem delu še srečamo in pogovorimo.

1. https://tinyurl.com/yh7scxz6 [↩]
2. https://www.hkdrustvo.hr/strucna-tijela/sekcija-za-zbirke-i-sluzbe/komisija-za-povijest-knjige-i-knjiznica/ [↩]
3. „Zaslužne osobe u hrvatskom knjižničarstvu kroz povijest : Leksikon zaslužnih žena u hrvatskom knjižničarstvu u drugoj polovici 20. stoljeća – istraživanje usmenih i pisanih izvora (oral history) – prva faza“. [↩]
4. Ustni zgodovinski viri – metoda za generiranje in ohranjanje izvirnih, zgodovinsko zanimivih informacij – primarnega izvornega gradiva – navadno iz osebnih spominov prek načrtovanih posnetih intervjujev. [↩]