Festival Kamra 4.0 in podelitev Priznanj Kamra

Osrednja knjižnica Celje je 7. 12. 2023 organizirala Festival Kamra 4.0. Na dogodku je bil predstavljen razvoj domoznanskega portala Kamra, uspešni projekti v povezavi z njim, nekaj dobrih praks, vključeni pa so bili tudi sodobni načini predstavitve kulturne dediščine.

Festival kamra 4-0 – Logotip dogodka

Portal Kamra, ki ga upravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z ostalimi slovenskimi osrednjimi knjižnicami, je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Portal predstavlja most med preteklostjo in sedanjostjo, kjer zgodbe lokalnih skupnosti oživijo v digitalni obliki. Ponuja edinstven način predstavitve vsebin, ki se prebirajo kot zgodbe, na primer: predstavitve lokalnih avtorjev oz. znamenitih oseb; dokumenti in fotografije značilnih lokalnih društev; razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij; dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav; znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli idr.

Glavni urednik Robert Ožura je na začetku predstavil portal, njegove začetke in novosti. Pri ustvarjanju vsebin sodeluje že 456 organizacij in 375 vnašalcev. Ena izmed večjih novosti v zadnjih letih je prehod na platformo WordPress, ki zagotavlja enostavno vnašanje vsebin, omogoča prilagajanje videza ter sodobnejši prikaz vsebin. Rubrika na današnji dan vsebuje že 1551 objav in zagotavlja pester nabor vsebin, ki se prikazujejo vsak dan v letu s povezavami na digitalne zbirke. Portal vsebuje že kar 1011 digitalnih zbirk ter 55413 multimedijskih elementov. Portal Kamra tudi sledi ciljem v strategiji slovenskih splošnih knjižnic in ciljem trajnostnega razvoja. Skozi sodelovanje, povezovanje in omogočanje dostopa do digitalizirane lokalne kulturne dediščine prispeva k bogatenju kulturne zavesti, izobraževanju in sodelovanju.

Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje je predstavil prispevek o Albumu Slovenije, ki v tem letu praznuje 10. obletnico. Prvi objavljen prispevek za Album Slovenije je bil namreč objavljen 23. 9. 2013, od takrat pa se je nabralo že kar 2800 vsebin. Začetki rubrike segajo k zbiranju spominov za Europeano v letu 2012, kasneje pa z zasnovo Albuma Kopra, ki ga je oblikovala mag. Luana Malec. Slednja je leta 2016 za magistrsko delo Album Slovenije, osebni spomini 20. stoletja, prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V teh letih se je odvilo kar nekaj zbiranj spominov, ki so prinesli vsebine na Album. Prav tako se vsebine redno promovirajo v lokalnih časopisih, za dober vir pridobivanja vsebin in širjenja vsebin pa se je izkazal tudi Facebook.

V nadaljevanju so bile predstavljene 4 dobre prakse:

• Nina Hriberšek Vuk iz Mariborske knjižnice, regijska urednica Kamre, je predstavila digitalno zbirko Pozabljena fotografska dediščina Iva Kvaca. Zbirka zajema 870 negativov, ki so bili digitalizirani s preslikovanjem. Ivo Kvac je bil ljubiteljski fotograf, motivi na fotografijah so zelo raznoliki, od portretov, krajinske fotografije (tudi za naročnike razglednic), dokumentarne fotografije, do fotografij z razstav. Obsežna zbirka je predstavljala velik izziv pri urejanju in tudi prepoznavanju oseb in motivov na fotografijah.
• Eno izmed obsežnejših digitalnih zbirk, ki so bile objavljene v zadnjem času, je predstavil Andrej Šušterič predsednik Upravnega odbora RK Celje Pivovarna Laško 1997-2006 in avtor monografije “Zgodovina celjskega rokometa – od začetkov rokometa v Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov”. Gre za zbirko Zgodovina celjskega rokometa (1946-2016. Za objavo res obsežne dokumentacije na Kamri se je odločil, ker je portal prepoznal kot enega najbolj prepoznavnih spletnih portalov, ki prikazuje kulturno dediščino vseh naših pokrajin, na katerem pa je šport bolj malo zastopan. Portal omogoča enostaven vnos vsebin in na njem je možno podrobno vsebinsko in slikovno prikazati nek dogodek, osebe, ekipe … Spletna predstavitev RK Celje na portalu Kamra obsega 97 strani 560 fotografij posameznikov in skupin (ekip), od tega 366 z dodatnim opisom. Avtor je zadovoljen tudi z dosegom, saj je zbirka v dobrem letu dosegla 14.179 ogledov.
• Saša Ožura, profesorica razrednega pouka, je predstavila Zbiranje spominov za Album Slovenije na I. OŠ Rogaška Slatina. V šoli otroci kulturno dediščino spoznavajo na različne načine, od dnevov odprtih vrat, ustvarjalnih delavnic, obiskov muzejev do vodenih sprehodov ipd. Cilj je, da otroci oblikujejo pozitiven odnos do dediščine, jo prepoznajo, vidijo in začutijo željo po povezovanju z njo in po ohranjanju le-te. V okviru kulturnih in tehniških dnevov so tako otroci v šolo prinesli stare fotografije, spoznali portal Kamra in s pomočjo staršev, učiteljice in šolske knjižnice pripravili vsebine za Album Slovenije.
• Barbara Selčan, profesorica razrednega pouka na I. OŠ Rogaška Slatina, je predstavila prispevek z naslovom Ko spregovorijo črno-beli spomini. Sama se je začela zavedati pomena ohranjanja spominov s tem, ko je raziskovala preteklost svoje družine in zgodb, ki so jih zapisali njeni sorodniki. Tako je dobila idejo, da bi tudi svoje drugošolce povezala s preteklostjo. Povezali so se z Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane in na obisk povabili rezervne babice in dedke. S sabo so prinesli stare fotografije in otrokom pripovedovali o svojem življenju in dogodkih, ki jih prikazujejo fotografije ter tako preteklost prenesli na nove generacije Fotografije so nato stanovalci doma tudi opisali na obrazcu in jih pripravili za vnos na Album Slovenije.

V nadaljevanju je bil prikazan zanimiv način, kako kulturno dediščino približati vsakemu posamezniku. Obiskovalci festivala so prejeli 3D natisnjeno repliko aplike v obliki konjička, ki je bila odkrita na arheološkem najdišču Osrednje knjižnice Celje, prav na mestu, kjer se je odvijal dogodek. Zgodbo najdišča in simboliko konjev skozi različna obdobja v zgodovini je predstavila dr. Maja Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje, v katerem hranijo original (datiran v drugo polovico 1. stoletja).

Knjižna kazalka s 3D natisnjeno repliko konjička Felixa

Za fotografiranje, pripravo 3D modela in 3D tisk so poskrbeli dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo na Šolskem centru Celje pod mentorstvom Matica Holobarja. Slednji je predstavil celoten proces nastanka replike, razložil značilnosti 3d tiskanja, lastnosti različnih materialov za tisk in praktične uporabe 3d tiska.

V zadnjem prispevku je Matevž Straus, magister urbanih študij in strateškega tržnega komuniciranja, vodja programa Heritage+ v visokotehnološkem podjetju Arctur iz Nove Gorice in vodja več nagrajenih projektov na presečišču kulturne dediščine, socialnih inovacij in digitalnih tehnologij, predstavil 3d modele kulturne dediščine in lastnosti turizma 4.0. Z dejavnostmi v podjetju zasledujejo cilje trajnostnega turizma, ki izboljšuje kakovost življenja lokalnih prebivalcev. Pripravili so 114 3D modelov kulturne dediščine in 31 novih produktov, med katerimi so denimo Interaktivni zaslon in VR izkušnja Velike Planine, Digitalna soba v Termah Čatež z e-gradovi Posavja, Videomapping projekcija zgodovine mesta Izola v Izolskem Kanočalu, Turistični produkt nad in pod površjem Skrivnosti potopljenih vasi (Velenje), Neuresničene in nedostopne mojstrovine v virtualni bližini Mojstra Plečnika ter Od ruševin k vizualizaciji 17. stoletja Kozlovega roba. Skupna točka vseh teh projektov so zgodbe, ki jih želijo s sodobnimi vsebinami približati turistom/uporabnikom, in ravno tukaj se je našla stična točka s portalom Kamra, ki temelji na predstavitvi vsebin kulturne dediščine z zgodbami. 3D sheme objektov, ki so bile narejene v okviru DIKD so že na voljo za integriranje v zgodbe na Kamri, udeležence pa so posebej navdušile predstavljene turistične izkušnje, ki vabijo k raziskovanju kulturne dediščine.

Matevž Straus in podjetja Arctur, ki je predstavil 3D sheme kulturne dediščine in turizem 4.0

Priznanja Kamra

Na dogodku je Združenje splošnih knjižnic podelilo Priznanja Kamra. Obrazložitev komisije za podelitev priznanj in dobitniki so predstavljeni v nadaljevanju. Komisijo sestavljajo: dr. Teja Zorko (predstavnica Združenja splošnih knjižnic), Anja Rebolj (urednica Dolenjske pokrajine), Laura Chersicola (urednica Obalno-kraške pokrajine) in Robert Ožura (glavni urednik Kamre).

Obrazložitev priznanja:

Priznanje je namenjeno temu, da prepoznamo in nagradimo tiste vnašalce in avtorje, ki so v izbranem obdobju s svojim delom prispevali največ k obogatitvi vsebin na portalu, s tem so ključno pripomogli k ohranjanju kulturne dediščine. Z nagrado želimo spodbuditi in nagraditi kontinuirano delo vnašalcev in avtorjev na portalu Kamra, povečati krog rednih vnašalcev in avtorjev, s tem pa povečati tudi prepoznavnost portala in prepoznavnost kakovostnih vsebin, ki so na njem.

V nabor so uvrščeni vsi vnašalci in avtorji na portalu Kamra. Pri izboru za Priznanje Kamra sledimo kriterijem, ki so že v uporabi za izbor članov nadzornega sveta Kamre, ki upoštevajo vnos vseh vrst vsebin na Kamro in ki posameznim vsebinam določajo višjo vrednost. Najvišje ovrednotena je digitalna zbirka, sledi avtor besedila digitalne zbirke, nato pa sledijo posamezna podzbirka, pridobitev nove organizacije, vnos na Album Slovenije, vnos novice in na koncu seštevek posameznih multimedijskih elementov.

Kriterij za dosego priznanja na prvi podelitvi v letu 2023 je doseženih 10.000 točk.

Ker so bila tokrat priznanja podeljena prvič, je bilo upoštevano obdobje od leta 2006 do 31. 10. 2023.

Prejemniki priznanj:

• Robert Ožura iz Osrednje knjižnice Celje za vnesenih 76 digitalnih zbirk, 931 podzbirk, 4297 MME in z doprinosom novic, organizacij, vsebinami v Albumu Slovenije in 1 avtorsko zbirko.
• Simona Vončina iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika za vnesenih 45 digitalnih zbirk, 694 podzbirk, 4739 MME in z doprinosom novic, organizacij, in 3 avtorskimi zbirkami.
• Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje za vnesenih 30 digitalnih zbirk, 201 podzbirko, 2374 MME, 262 vsebin na Albumu Slovenije ter kar 2279 vsebinami v kategoriji novice, kamor sodi rubrika Na današnji dan, s prispevki za vsak dan v letu, ki se prikazujejo na prvi strani Kamre.
• Anja Frković Tršan iz Mestne knjižnice Ljubljana za vnesenih 45 digitalnih zbirk, 382 podzbirk, 2218 MME in z doprinosom novic, organizacij, vsebinami v Albumu Slovenije in 6 avtorskimi zbirkami.
• mag. Gašper Hudolin iz Mestne knjižnice Ljubljana za vnesenih 48 digitalnih zbirk, 243 podzbirk, 1564 MME in z doprinosom novic, organizacij, vsebinami v Albumu Slovenije in 29 avtorskimi zbirkami.
• Melita Zmazek iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za vnesenih 34 digitalnih zbirk, 247 podzbirk, 2071 MME in z doprinosom novic, organizacij, vsebinami v Albumu Slovenije in 22 avtorskimi zbirkami.

Vabljeni v svet zgodb in digitalizirane kulturne dediščine na portal Kamra.

TV Celje objavila še reportažo z dogodka.