Februarski novičnik z Eblide

EBLIDA mesečno objavlja novice o vprašanjih evropske knjižnične in informacijske družbe, programih, novicah in dogodkih, ki so zanimivi za skupnost knjižnic, arhivov in kulturne dediščine.

Pred nami je že druga letošnja številka, njeno osrednje mesto zavzema posebna izdaja Drugega evropskega poročila EBLIDA o trajnostnem razvoju in knjižnicah.

Ton van Vlimmeren v uvodniku poudari aktualnost poročila, časi so takšni, da morajo knjižnice svojo osnovo utrjevati v širšem okviru trajnostnega razvoja.

Drugo evropsko poročilo kaže na bistveno spremenjen odnos knjižničarjev, precejšnje število knjižničnih združenj je prepričljivo stopilo na pot Agende 2030 z usklajenimi praksami, celovitimi politikami in navdihujočimi projekti. Predstavljeno poročilo z različnih vidikov obravnava napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Evropi. Njegove značilnosti so:

• Prvi del – sinteza, ki je bila objavljena že decembra 2021 – prinaša dva zaključka. Prvič, knjižnice lahko smiselno sledijo ciljem trajnostnega razvoja tako, da ga uporabijo za podlago lastni strategiji ali projektu.
• Drugi sklep je, da ima 4. cilj trajnostnega razvoja – Kakovostno izobraževanje – osrednjo vlogo v delovanju knjižnic. Ta večplastna usmerjenost je tista, ki opredeljuje zavezanost knjižnic Agendi 2030. Z drugimi besedami, ko knjižnice izobražujejo, to že počnejo s posebnim družbenim namenom.

Trajnostni razvoj bo tudi osrednji koncept, ki bo oblikoval dve srečanji:

• PRVO je okrogla miza, ki jo bo 24. februarja 2022 organiziralo francosko predsedstvo Evropske unije in na kateri bo EBLIDA predstavila svoje 2. evropsko poročilo EBLIDA o trajnostnem razvoju in knjižnicah;
• DRUGO je letni svet in konferenca EBLIDA z naslovom “Pripravljeni na vzlet: zavezanost knjižnic k trajnostni, demokratični in pravični družbi” (Atene, Grčija, 14.-16. junij 2022).

Povzetek programa najdete tukaj.

Trajnostni razvoj v knjižnicah je z različnimi usmeritvami prav tako osrednjega pomena. Več knjižnic je s tem namenom uporabilo evropske strukturne in investicijske sklade za izboljšanje svojega delovanja.

Tudi občanska znanost postaja stalna dejavnost na univerzah, umetna inteligenca oziroma tehnološki razvoj pa že vplivata na delovanje knjižnic in njihovo interakcijo z uporabniki.